Mariborska raketa je dokazala svoje mojstrstvo, v ciljni areni v St. Moritzu pa se je s hčerko veselil tudi oče Igor Štuhec. To pot so ga ujele televizijske kamere, ko je vihtel slovensko zastavo v čast Ilki. Pa saj ni bil prvič na tekmi, je pa res, da se ni nikoli silil v ospredje.
»Pogosto se odpravim na pot, posebno če je tekma štiri, pet ur iz Maribora,« nam pojasni Igor, ki nas sprejme v Mariboru, kjer živi in dela. V sredo je bilo v prostorih podjetja Lineal, ki je tudi eden od Ilkinih podpornikov, zelo veselo. Igor je prišel v službo nekaj pred osmo zjutraj. Sodelavci so ga bučno pozdravil in mu čestitali za hčerkine izjemne rezultate. »Z mano so, ko so uspehi in ko jih ni,« pravi Štuhec, ki je bil deset dni v St. Moritzu. »Zdaj pa se bo treba lotiti dela, kar nekaj stvari se je nabralo v tem času,« da jasno vedeti, da gre za vzornega in natančnega človeka. Zato ne ovinkarimo in nadaljujemo pogovor. Igor pravi, da je Švica lepa dežela, a precej draga in žepu neprijazna. Pa saj ni šel pohajat, ampak navijat za Ilko, svojo drugorojenko.
Ne želi motiti
»Zelo sem ponosen na to, da je Ilki uspelo,« iskreno prizna. »Sem navijač, a bolj navijač-oče. To pomeni, da spodbujaš otroka pri tem, kar si mu dal v otroštvu. Potem pa se zgodi. Vesel si, da se tvoj otrok vzpenja na vrh. Ponosen si, da se ji je vendarle poplačal ves trud, ki ga je vložila v šport,« Igor govori s tankočutnostjo in pozornostjo, ki jo lahko čuti le oče do hčerke. Ni mu bilo vseeno, da ji na svetovnem prvenstvu ni takoj steklo. Potem pa se je zgodil smuk, ki je tudi Igorju narisal nasmeh na obraz. »Vedeli smo, da nekaj bo. Blestela je že na treningu, potem je to prenesla na tekmo. Slavje je bilo, a morda ne tisto značilno slovensko z obilo alkohola. Bolj je šlo za notranje veselje, srečo in druženje z domačimi,« razkrije, kako so proslavili zlato odličje. »Ilka je vse skupaj dojemala precej čustveno... Mi, bližnji, smo jo poznali v taki luči. A kljub čustvom se zna zbrati in narediti velike stvari. Je prava tekmovalka za velike tekme!« hčerko še naprej hvali oče. Ob slavju je bilo tudi nekaj več časa za druženje s hčerko. Tega ni na pretek, med sezono in pripravami je čas skorajda kirurško in lekarniško merjen. »Ne želim ji rušiti ritma. Na dan tekme se vidimo za pol ure, morda 45 minut. Sama pove, koliko nas potrebuje, koliko pa ne,« razume Igor, ki pa z Ilko in njeno mamo Darjo Črnko ne biva (več) v istem gospodinjstvu.
Šentilj in Prlekija *** Igor Štuhec je po rodu iz Šentilja, kjer je bila doma njegova mati, oče pa je prišel iz Prlekije. Štuhec je šel študirat na tehnično fakulteto, kjer je bil sošolec Darje Črnko, pozneje partnerice. »Morda sem jo osvojil prav s smučanjem,« v smehu pove in spomni na smučarski učiteljski tečaj na Pohorju. Izmed 50 udeležencev so ga uspešno opravili le štirje – trije iz SK Branik in Igor Štuhec, takrat še iz Šentilja. Potem sta se Darja in Igor pogosto družila. Danes sta ponosna na hčerki Ilko in Doro, ki je prav tako smučala, leta 2003 je bila svetovna mladinska prvakinja v telemarku. |
Prelomnica
Odšel je svojo pot, tudi novo partnerico si je našel. »To je bila moja življenjska prelomnica. Malce naporen je bil način, kako smo živeli prej. Z Darjo nisva več našla rešitve, zato sva se dogovorila, da se ločiva,« Igor pripoveduje, kako sta se z Ilkino mamo odločila, da gresta vsak svojo pot. »Nekaj let je že minilo od tega. A smo se vse lepo dogovorili. Zamer ni bilo niti takrat niti danes. Nisva se prepirala zaradi otrok in stanovanja, kot je to običaj. Srečno sva šla narazen,« po domače in razumljivo pove Igor. Po navadi je najteže prav otrokom, ko gredo starši vsak svojo pot. Tudi Ilki razumljivo ni bilo vseeno. »Nekaj zamere je bilo. Pa sva potem v nekaj mesecih to poravnala in se pomenila. Danes se z njo, s sestro Doro in njuno mamo Darjo razumemo celo bolje, kot ko smo živeli skupaj,« še pristavi. Današnja Igorjeva spremljevalka je Darja Kramberger - Pika, sicer priznana in spoštovana fizioterapevtka, ki je v minulih letih precej pomagala tudi Ilki. »Pika je spravila gor Ilko po vseh teh poškodbah,« doda Igor, ki poudari, da je njegova hči z veseljem sprejela Pikino pomoč, ki je očitno še kako delovala.
Vztrajna in osredotočena
Igor ima rad smučanje, tekmovalno precej manj. »Ilki želim dati neko protiutež, zato greva rada smučat v celi sneg, kjer noriva ... Da jo malce potegnem iz tistega vsakdana,« razkrije svoje mnenje Štuhec, sicer tudi navdušen kolesar, o vrhunskem športu, ki je Ilki povzročil precej bolečin in jo skoraj prikoval na bolniško posteljo. »Vem, da ji je bilo pogosto hudo. A nisem ji mogel reči, naj neha početi, kar ima tako rada,« prizna, da ni imel srca, da bi hčerki po vseh bolečinah odsvetoval smučanje. Še dobro, da je bila Ilka tako trmasta, da je šla svojo pot. »Taka je bila že kot otrok, vztrajna in osredotočena. Za kondicijsko vadbo je ni bilo treba nikoli preganjati,« še pohvali Ilko.
Ko brskamo po preteklosti, pa naš sogovornik, pred mikrofonom se dobro znajde, prizna, da mu je žal, da je malce zamudil Ilkino otroštvo, predvsem fazo, ko je bila še dojenček. »Bili so časi, ko smo urejali stanovanje. Hodil sem v redno službo, delal sem še v smučarskem servisu. Bili smo malce odtujeni,« izvemo od Igorja Štuhca, ki verjame, da Ilka še ni rekla zadnje besede. Pohvali izvrstno ekipo, hkrati pa se zaveda, da taka ekipa stane, zato računa, da bo v prihodnje Smučarska zveza Slovenije še bolj podprla Ilkin projekt. Oče pa bo hčerki stal ob strani. Ker jo ima rad, jo ceni in spoštuje. Predvsem pa je srečen, da uživa v tem, kar ima preprosto rada.
»Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.«
