FOTO: Fundacijo za šport nategnili za 164.000 evrov

PRAGERSKO, MARIBOR – Uspešne slovenske poslovne zgodbe prerade zaidejo v kalne vode, kjer nato prek vatlov preiskovalcev in sodišč ugotavljajo prave zgodovinske razsežnosti poslovnih dosežkov. In v take primere s sodbo mariborskega okrožnega sodišča prestopa tudi strelski klub Central (SKC), ki pri marsikom ne zbudi poslovnih asociacij, ampak se donedavna bere kot slovenski uspeh. Predsednik kluba je sloviti poslovnež Igor Rakuša, h kateremu je v minulih letih na Pragersko prišel prenekateri arabski šejk ali ruski bogataš; ne zgolj zaradi podjetja Inter Expo, s katerim je Rakuša posloval doma in po svetu, marveč zaradi strelskega centra Gaj, ki mu daleč naokrog ni enakega. V zadnjem poslovnem poročilu SKC za leto 2015 je Rakuša zapisal, da je tudi domicil SKC na »Olimpijskem strelišču Gaj«.

Ko so pred leti opisovali nastajajoč športno-turistični center Gaj, so bili načrti velikopotezni: do leta 2014 naj bi tam delo našlo 570 ljudi, investitor bi bil kuvajtski investicijski sklad, kompleks naj bi v celoti meril 120 hektarjev. V resnici je Gaj približno šestkrat manjši, toda to ni bila ovira za evropsko prvenstvo, ki so ga lani izvedli, pa tudi druga tekmovanja predtem. A Strelska zveza Slovenije (SZS) ni mogla mimo več posamičnih očitkov Rakuši: »Žal tudi na tem področju Igor Rakuša ni opravil svoje pogodbene obveznosti in ni prispeval kadra oziroma prostovoljcev,« je po prvenstvu zapisal predsednik SZS Janez Slapar, ki je v poročilu nekajkrat okrcal Rakušo zaradi neizpolnjevanja obveznosti; največja cvetka pa je, da so »finalno dvorano dokončali na dan, ko je potekalo prvo finalno tekmovanje«. Finalna strelska dvorana je tudi v središču sodbe in sklepa mariborskega okrožnega sodišča.

Pozabili so na DDV

Pet let je minilo, odkar sta se Fundacija za financiranje športnih organizacij v Sloveniji – njen predsednik je novembra 2011 postal Bogdan Gabrovec, zdajšnji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – ter SKC dogovorila (ter s pogodbami potrdila), da bosta s skupnimi močmi ter denarjem na Travniški 25 na Pragerskem postavila finalno strelsko dvorano (oziroma »izgradnjo finalne hale«, kot se je postavka imenovala na razpisu). SKC je po začetku del fundaciji pošiljal račune, izstavljene na podlagi opravljenih del, kar so bile potrjene mesečne obračunske gradbene situacije. Zadeva se je zalomila leta 2013, ko je pooblaščena oseba fundacije, nadzornica Vida Mihelčič, prišla na kontrolni pregled.

Kontrolorka je kaj hitro ugotovila, da predmet sofinanciranja (torej objekt) ni bil »zgrajen do faze oziroma v obsegu, kot so bila dela obračunana oziroma za dela izstavljeni zahtevki fundaciji,« je v sodbi navedel sodnik Janez Žirovnik. Fundacija je – zaradi zavarovanja dokazov – pridobila izvedensko mnenje, izvedenec Peter Kovačič pa je ogled opravil v prisotnosti nadzornega inženirja Ratka Delibašića: iz njega je bilo po mnenju sodišča razvidno, da »dela, ki so predmet obračuna, v času veljavnosti pogodb niso bila izvedena«.

Razlika med obračunanimi ter dejansko izvedenimi deli je znašala 456.722,72 evra, fundacija pa je po pogodbi financirala dela v 30-odstotni višini, torej 164.420,17 evra: »Tožena stranka (SKC, op. p) je tako obogatena na škodo tožeče stranke za vrednost preplačila,« se je glasila sodna ugotovitev. SKC se je prek svoje zagovornice Vanje Janžekovič zaman trudil za zavrnitev tožbenega zahtevka; še več, fundacija je naknadno ugotovila, da v prvotno zahtevanem znesku ni upoštevala plačanega DDV, zato se je znesek – ob privolitvi sodišča – povečal s 137 na dobrih 164 tisočakov. Ker toženi stranki (SKC) v postopku ni uspelo, so ji naložili še povrnitev slabih štirih tisočakov pravdnih stroškov fundaciji.

Skrivnostna ovadba

Sodba je prvostopenjska in obe strani imata možnost pritožbe. Odvetnica SKC Vanja Janžekovič pritožbe na sodbo ni niti potrdila niti zanikala: »Jaz zaenkrat ne bi o tem govorila,« je bila skrivnostna. Igor Rakuša je bil za nas nedosegljiv, saj je bil po zagotovilih iz podjetja Inter Expo v Švici. Tako tudi ni mogel povedati, ali drži, da je v predkazenskem postopku zaradi kazenske ovadbe, ki je bila vložena proti trem osebam, po naših podatkih tudi proti njemu ter Ratku Delibašiću.

Z mariborskega tožilstva je tamkajšnji vodja Drago Šketa pojasnil, da nam zaradi varovanja osebnih podatkov ne morejo posredovati konkretnega odgovora na morebitne sume kaznivih dejanj na Pragerskem. Toda po podatkih naših virov naj bi zoper nekaj oseb vendarle izvajali korake predkazenskega postopka, kar pomeni vse prej kot velikopotezen razplet zgodbe, ki je resda pripeljala eminentne goste in svetovne strelce na obrobje Dravskega polja, a je pustila tudi nerazčiščene račune, ki se morajo zdaj urejati po sodni poti. Ponarejanje gradbenih situacij ni zanemarljivo kaznivo dejanje v slovenski sodni praksi, saj so v razvpitem primeru Betnave in Rimskih term za istovrstno kaznivo dejanje obsodili Hildo Tovšak na pet let zapora, Mirka Kraševca pa na tri leta.