ZABRDJE PRI MIRNI – Na Dolenjskem je bilo spet veselo, pela je harmonika, mlado in staro pa je nazdravljalo izvrstni sezoni skakalne šampionke Maje Vtič. V njenem matičnem klubu ŠD Zabrdje so ji sredi vasi pripravili veličasten sprejem. To je tako na vasi, vsak nekaj prispeva, in je takoj praznik. Privatnik Gregorič je dal dvorišče, Plasta iz Šentruperta kamion, klobase, cviček in kruh pa so prinesli še preostali. Okoli pol šeste popoldne so začeli prihajati prvi vaščani, mirnski župan Dušan Skerbiš pa je z asistentko Petro Krnc preverjal še zadnje podrobnosti. Da ne bi šlo kaj narobe. »Ponosni smo na našo Majo,« župan ni skrival navdušenja nad sokrajanko, ki je letošnjo sezono smučarskih skokov končala na izvrstnem tretjem mestu, v domačem Ljubnem je celo zmagala, skupaj pa bila sedemkrat na stopničkah. Prav zavoljo Maje se je kar nekaj deklet odločilo za trening smučarskih skokov, s temi sladkimi skrbmi se soočajo na Mirni. Tudi zato bodo potrebovali nov objekt, star se je podrl. »Zavedam se, da bo treba zgraditi nov objekt, ki je že umeščen v prostorski načrt za leto 2017,« je župan Skerbiš napovedal skorajšnjo gradnjo dveh skakalnic, ki bosta zrasli v Zabrdju do leta 2020. Ko je župan razkrival smele načrte, se je na vaškem trgu zbralo okoli 500 ljudi, ki so nestrpno čakali svojo junakinjo. Med temi so bili tudi Majini starši, mati Marjeta in oče Milan, prišel je brat Damjan. »Tale sezona ji je zelo dobro uspela,« jo je pohvalil oče in priznal, da je hčerkine tekme sprva spremljal s precej nervoze. »Če bi bila ona tako živčna, kot sem jaz, bi le prek punkla padla... Zdaj je lažje, ker padcev skorajda ni, držimo pesti za dobre rezultate,« pravi glava družine. Mati Marjeta se je pridružila možu, priznala pa je, da jo je še vedno malce strah. Oba sta ponosna na Majo. »Toliko odrekanja je bilo, da je prišla do teh rezultatov. Ni ji bilo lahko. Ko je imela težave s kolenom, sem jo vsak dan vozila v Ljubljano na fizioterapijo. Veliko poti je bilo. Zato smo še toliko bolj veseli, da ji uspeva,« je dodala mati, vesela, ker je hčerki uspelo združiti šport in šolo.
Napetost je rasla, vreme je zdržalo, domači gasilci, vestno so organizirali promet, pa so sporočili veselo vest: Maja je že v vasi. Motoristi društva Goldwing Slovenija so Majo in njene reprezentančne kolegice Uršo Bogataj, Emo Klinec, Katjo Požun, Špelo Rogelj ter trenerski dvojec Stane Baloh & Primož Peterka pripeljali na jeklenih konjičih! Vsa sedmerica je končala na odru, kjer so jih obdarili z izvrstnimi suhomesnatimi izdelki in pristno dolenjsko rujno kapljico. Predsednik in sekretar športne zveze Dejan Smuk in Miran Jurak pa sta Maji podelila še priznanje za športnico leta. »Nisem vedela, da je Zabrdje tako velika vas s tako veliko prebivalci!« je vse zbrane nasmejala Špela Požun. »Ko so težave, stojiva pod puklom in razmišljava, kaj naj jim rečeva. Pa sva po navadi kar tiho, dekleta pa drug dan mine in skočijo dobro,« je trener Baloh opisal, kako s Peterko v taboru skakalk rešujejo težave. Potem so besedo dobili domačini. »Hvala vsem za obisk. Pred desetimi leti smo dočakali takole Damjana Vtiča, ki je prišel z olimpijskih iger. Rekli so, da se v vasi, kot je Zabrdje, tak sprejem ne bo več ponovil. Pa se je pred dvema letoma in danes. In verjamem, da se bo še!« je bil nad množico navdušen Jože Novak, predsednik domačega smučarskega društva. Domačini so upali, da bi Majo sprejeli že pred tednom dni, a je imela preveč sponzorskih obveznosti. Tudi v torek so je bili še kako veseli.
Neuradna himna Smučarske zveze Slovenije
»Vedno se je lepo vrniti domov. Prav ti ljudje me najboljše poznajo in vedo, koliko truda je bilo treba, da mi je uspelo,« je bila Maja hvaležna vsem, ki so se zbrali in pomagali pri organizaciji sprejema v Zabrdju. Bodoča diplomantka pedagoške fakultete (letos načrtuje diplomo) o novi sezoni še ne razmišlja, vesela pa je, ker je ta pod streho. »Postala sem zrelejša in predvsem sem se precej naučila iz življenjskih lekcij,« je nadaljevala Mirnčanka, ki ima v Zabrdju, kak kilometer proč z Mirne, še vedno babico, teto in strica. »Babi ima že 90 let. Ko imam kaj časa, jo z veseljem obiščem. Vedno me objame in mi čestita. O skokih bolj malo govoriva. Me vpraša, ali je naporno,« Maja razkrije, zakaj se še posebno rada vrne v Zabrdje. V prihodnjih letih bo imela še razlog več. Še posebno ko se uresničijo županove napovedi o novih objektih. »O tem sem že lep čas govoril. Verjamem, da se bo to uredilo,« ostaja optimistična Maja, ki se spogleduje tudi s trenerskim poklicem. Od nečesa bo treba dostojno živeti. »V vseh teh letih so mi bili v veliko pomoč starši, saj si nisem mogla privoščiti samostojnega življenja. Dekleta nimamo takih zaslužkov kot fantje, zaposlitve nimamo. Treba se je znajti in iskati sponzorje pa tudi sama vložim večino sredstev za dodatne priprave,« opiše Maja razmere, v katerih se bori, pri tem so ji bili v veliko pomoč prav Občina Mirna ter podjetji Tem in Pan Jan, vsi trije podporniki pa so v zahvalo iz Majinih rok dobili njen uokvirjen tekmovalni dres. Vse zbrane je zabaval ansambel Azaleja, ki je ob Majinem prihodu zaigral pesem Ponesimo v svet ime Slovenija, katere avtor je že pokojni Branko J. Vunjak - Brendi. Napisal jo je ob osamosvojitvi Slovenije, vrsto let pa je veljala za neuradno himno Smučarske zveze Slovenije. V Zabrdju (od tu izvira rokometna trenerka Marta Bon), kraj ima 42 hišnih številk in blizu 160 duš, nimajo nič proti, da še naprej organizirajo sprejeme za Majo.
