TRENING, BREZ ŽURA

Dirkanje me je oropalo življenja!

Objavljeno 21. maj 2017 13.41 | Posodobljeno 21. maj 2017 13.41 | Piše: T. P.

Lewis Hamilton obžaluje, da je zaradi športa, ki ga je ovenčal z lento svetovnega prvaka, zamudil skoraj vse pomembno in uživaško v življenju.

Lewis Hamilton se je pripravljen pobotati.

Velja za enega najboljših dirkačev v zgodovini športa, z lento svetovnega prvaka pa se je (doslej) okitil kar trikrat. Prvič že leta 2008, pri rosnih 23 letih, s čimer je Lewis Hamilton postal najmlajši prejemnik te prestižne in trdo prigarane časti. Kar, seveda, prihaja tudi s polno denarnico, ki se le še debeli. V žepu ima namreč kar dobrih 150 milijonov dolarjev, z lanskim prihodkom več kot 40 milijonov pa se je zavihtel na lestvico največjih zaslužkarjev v svetu športa.

Življenje kot niz treningov

A kdor bi mislil, da se v njegovem življenju cedita le med in mleko ter da šampanjec teče v potokih, bi malce usekal mimo. »Od mene se zahteva, da sem kot poštirkan. Ustrezati moram nekemu modelu, ki je prekleto dolgočasen,« pravi dirkač, ki pa mu ne le ne diši dejstvo, da se od njega zahteva, da je vzornik drugim, ampak je hkrati prepričan, da je prav šport, ki ga je izstrelil v nebo, tudi glavni krivec, da od svojega življenja nima tako rekoč nič.

Videvajo ga na najbolj petičnih zabavah, kjer se druži z največjimi imeni sveta zabave in športa. Ob njegovi strani vedno stojijo brhke lepotice, ena zapeljivejša od druge. Naokoli leti z zasebnim letalom, nedavno pa si je kupil mondeno domovanje v Monaku – ne nazadnje mora nekako upravičiti nakup zasebnega letala. A temu navkljub ga vendar pekli misel, da življenja ne živi polno in ga v resnici ne uživa.

»Ne uživam življenja plejboja, kot mi očitajo. Garam prav tako močno kot moji športni kolegi. Razlika je le v tem, da gredo oni po treningih domov, k družinam, mene pa paparaci ujamejo na zabavah,« pravi Hamilton in v isti sapi dodaja, da je, če potegne črto, njegovo življenje le niz treningov. »Živeti in dihati moram za dirkanje. Ne smem se zabavati, ne smem se smejati, čas imam le za dirkanje. To se pričakuje,« pravi in nadaljuje, da je bil zaradi mladosti na dirkališčih »oropan tega, da bi rastel in se razvijal kot vrstniki. Nisem imel možnosti, da si ustvarim družabno življenje in se zgolj družim. Dirkanje, posel, smrtna resnost in predanost – to je moje življenje.«

Deli s prijatelji