V zadnjih letih se je na klopi košarkarske Olimpije zvrstilo kar nekaj trenerjev. Uprava je segala po slovenskih strokovnjakih, ki so bili cenejši od tujih. Med njimi je tudi 43-letni Gašper Okorn, ki je lani poleti že drugič v svoji karieri (prvič v sezoni 2006/07) sedel na klop zmajev. Ostal je temperamenten in neposreden, med minutami odmora pa glasen, da se ga sliši po vsej dvorani. Preteklosti se ogiba, Olimpiji pa želi vrniti kredibilnost. Mu bo uspelo? Vemo le, da mu bo težko...
Ne skrivate, da kadite. Tudi kave veliko popijete.
To je resna razvada. Če ne bi škodovala zdravju, ne bi bila razvada.
Kaj je za vas košarka? Tudi razvada? Saj škoduje zdravju.
Posel, služba in velik užitek.
Zakaj?
Opravljam delo, ki ga obožujem. V košarki sem našel samega sebe. Res sem hvaležen, da delam, kar me veseli, pa še plačan sem za to. Veliko ljudi nima te sreče.
Kariera Gašper Okorn je trenersko kariero začel v Škofji Loki leta 2001, čez dve leti pa je postal postal pomočnik trenerju Sašu Filipovskemu v Union Olimpiji, ki je takrat nastopila tudi na zaključnem turnirju jadranske lige. V sezoni 2005/2006 se je prvič podal v tujino, v litovski Lietuvos Rytas, kjer je eno sezono asistiral Nevenu Spahiji, s katerim je osvojil prvenstvo in baltsko ligo. Seono 2006/2007 je začel kot pomočnik Tomu Mahoriču pri Unionu Olimpiji, a je po njegovem odhodu že konec oktobra evroligaško ekipo prevzel kot glavni trener. V sezoni 2007/2008 je vodil latvijski klub Ventspils, leto zatem pa poljsko ekipo Energa Czarni. Stanovski kolegi so ga zaradi uvrstitve v polfinale izbrali za najboljšega trenerja poljske prve lige. Leta 2010 je sledila selitev v domovino, saj je vse do 2013 vodil ekipo Slovana. Na začetku sezone 2013/2014 je za mesec dni prevzel eki- po Al Kuwaita, kjer je takrat nastopal tudi Marko Milić. Do konca sezone 2013/2014 je vodil poljsko ekipo AZS Koszalin. Januarja 2014 je prevzel domžalske Helios Sunse, ki jih je vodil vse do decembra 2015. Leta 2005 je bil v slovenski reprezentanci do 20 let pomočnik Miru Aliloviću na evropskem prvenstvu, leta 2007 in 2008 pa Alešu Pipanu na članskih reprezentančnih akcijah za evropsko prvenstvo in kvalifikacije za olimpijske igre. |
Lani poleti bi morali na morje, pa ste začeli priprave na novo sezono.
Ni povsem tako. Prost sem bil od decembra 2015, ko sem se razšel s Heliosom. Iskal sem delo za novo sezono. Ker je Slovenija majhna, je bilo jasno, da bom moral na tuje. Dobil sem ponudbo iz Poljske, a sem jo zavrnil. Sem v letih, ko ne grem več z glavo skozi zid. Imam družino, veliko mi pomeni, da sem z otrokoma. Niti nisem človek, ki bi si dal zvrtati luknjo v koleno za vsak evro. Res pa je, da sem težko ves čas doma in brez dela. Takšen sem.
Olimpija se je spomnila na vas.
Vsi vemo, v kakšni situaciji je (bil) klub. Vem tudi, da sem bil zanj primerna domača rešitev. Tudi sam sem pokazal interes, da bi vodil Olimpijo. Tu sem doma, to je moj klub, ki je še vedno na visoki ravni. Že res, da so se razmere v zadnjih desetih letih bistveno spremenile, a Olimpija je ostala moja.
Zveni kot floskula.
Lahko tako razumete. A ponavljam: rad sem trener Olimpije, ki igra regionalno ligo, merili smo se v evropskem pokalu, zdaj pa nas čakata nadaljevanje domače lige in pokalno tekmovanje.
Omenili ste, da so se razmere v Olimpiji spremenile.
Spustili smo se na realna tla. Drugače ne gre. Prioriteta je bila sestaviti ekipo, ki jo bodo zvesti sponzorji redno vzdrževali.
Ste redno plačani?
Klub v tej sezoni posluje več kot zgledno. Trenerji in igralci redno dobivamo dohodke. V primerjavi s prejšnjimi sezonami so to res nizki zneski, so pa redni. To je ključno v tem trenutku. Hvala na tem mestu sponzorjem in vodstvu kluba, ki se trudijo.
Lahko s to plačo živite dostojno?
Seveda, z lahkoto.
Bo ekipa ostala na kupu do konca sezone ali pa se obeta kakšen beg možganov prek meje?
Pred časom je bila verjetnost, da bi se Brandon Jefferson in Nikola Janković preselila v drug klub. A v tem hipu igralca, njuna agenta in klub ne razmišljajo o tem. Bistveno je, da se v Ljubljani dobro počutita in razvijata. Ekipo so zapustili Semen Šaškov, Marko Mladjan in Blaž Mesiček. Če bodo razmere primerne, se bomo februarja še okrepili.
Za kapetana ste izbrali povratnika v dres Olimpije Mirka Mulalića.
Zaupam mu. Pokazal je veliko željo, da bi zaigral za Olimpijo, s tem smo mu dali še dodatno breme. Prišel je v zrela košarkarska leta, ki so ga spremenila. Pravi profesionalec je z veliko energije in precej lakote po zmagi.
Znani ste po tem, da ste zelo glasni med minutami odmora.
To je ekipa, ki se takoj zadovolji, če jo pustiš na miru. Ne deluje, kot je treba. Tudi sam bi želel, da bi se manj drl. Dogaja pa se nam, da preveč mehko začenjamo tekme. Ko smo začenjali, kot je treba, je bilo bolje. Košarkarji potrebujejo pritisk. Nikola Janković deluje tako, da ga vsakih 14 dni nahrulim. Tudi z Američanoma Jeffersonom in Oliverjem se moram občasno pogovoriti. Malce manj trdo, a pogovor je nujen.
Ste dali igralcem še kakšen nasvet?
Jasno sem jim odsvetoval glasne napovedi o ciljih. Okoli Olimpije je negativna energija. Vsi samo čakajo, da se začnemo širokoustiti z velikimi obljubami, da bo konec sedemletne suše, kolikor Ljubljana čaka naslov državnega prvaka. Mi delamo, gremo od tekme do tekme.
To sezono je zaznamoval tudi tihi spor med KZS in Olimpijo, ki je nastopala v evropskem pokalu. Klub je moral kljub napornemu ritmu nastopati v domači ligi od samega začetka. Vi pa ste navijače in ljubitelje košarke na tekmah državnega prvenstva prikrajšali za izjave – točneje, bile so enostavčne.
Ne krivim KZS, da smo igrali na treh frontah, sami smo se tako odločili. Bi pa lahko košarkarska zveza naredila korak za zbližanje stališč. Večkrat se je zgodilo, da smo imeli na voljo manj kot 24 ur za pripravo na tekmeca v domači ligi. Ne vem, če je KZS v interesu, da ima tako Olimpijo v ligi. Prav tako je ponesrečeno, da smo s Krko odigrali že štiri tekme. Eno tudi v času božičnih praznikov, ko bi vsem prav prišel odmor. Prav tako nam niso dovolili, da igramo domače tekme v naši ogrevani dvorani, ki smo jo še dodatno posodobili. Vse skupaj je milo rečeno smešno.
Kdo je vaš šef v Olimpiji?
Direktor Matevž Zupančič. Z njim imam korekten in konkreten odnos! Pri košarki zagovarjam tezo, da mora biti trener samo trener.
Kakšen predsednik je Jani Möderndorfer?
Z njim pa še nisem spregovoril besede. Po tekmi proti Mornarju mi je čestital za zmago, to pa je bilo tudi vse. Kot so mi povedali, ne želi biti več predsednik, a ni naslednika.
Vas morda skrbi, da vas zamenjajo? Slovenski trenerji niso ravno z nasmehom na obrazu zapuščali Olimpije v zadnjih letih.
Ne vidim razloga, da bi me zamenjali.
Lani se je poslovil Gašper Potočnik, prej Aleš Pipan, Memi Bečirovič, Jure Zdovc, Sašo Filipovski, Miro Alilović...
Prepričan sem, da trenerji niso bili glavni krivci za neuspehe. Kar poglejte, kje in kaj danes ti trenerji delajo! Sašo Filipovski vodi turški Banvit, Jure Zdovc grški AEK, Aleš Pipan opravlja izvrstno delo v Laškem, Memi Bečirovič je cenjen v Aziji, kjer se v košarkarskih zgodbah vrti velik denar.
Kaj pa je bilo potem narobe pri teh trenerjih?
V Olimpiji so apetiti vedno visoki. Moramo pa se sprijazniti in resnici pogledati v oči: danes so drugačne razmere, Olimpija pa ni več konkurenčna najboljšim ekipam v regiji ali v evropskem pokalu. Ker tako mislim, nisem luzer ali negativec, sem realist.
Vas kdaj pokliče Zoran Janković in vam naroči, kako naj vodite ekipo ali kaj naj storite?
Nikoli.
Se oglasi kdo drug, ki ima pomembno besedo v klubu?
Ob vseh imenih sem se nekajkrat pogovarjal le z Igorjem Mervičem, generalnim direktorjem Spara Slovenija. Ko sem bil potrjen za trenerja, sem se dobil z njim.
Kaj se ob takih priložnostih pogovarjata vrhunski menedžer in trener?
Mervič je precej konkreten človek. Zadev ne zavija v celofan. Pove, da ga zanima to in to, ne pa to in to. Takšno razmišljanje je dobro za trenerja.
Pa nam povejte, kaj vam je svetoval šef Spara Slovenija.
Dejal je, naj ne pomislimo, da bi za en sam evro presegli znesek, ki ga imamo na voljo za ekipo. Tega smo se držali. Prav tako je svetoval, naj se ogradimo od preteklosti in gledamo le naprej.
Poleti se je govorilo marsikaj, kdo vse lahko okrepi Olimpijo. Zdaj je preteklo toliko Save, da lahko razkrijete, koga ste želeli.
Ogrevali smo se za Boštjana Nachbarja, Primoža Brezca in Jureta Balažića. Najbližje smo bili Balažiću, ki sem ga hotel v Olimpijo. Okoli njega sem želel zgraditi ekipo. Jure je nekdanji kapetan reprezentance in izvrsten igralec z izjemnim značajem. Bil pa je tudi edini igralec, zaradi katerega bi sponzorji kluba našli dodaten denar, da ga pripeljejo.
Na Erazma Lorbka niste pomislili?
Za trenutek res, potem ne več. Precej nerealno je bilo, da bi zaigral pri nas. Imeli smo stike z njegovim agentom. Sam pa niti nisem vedel, v kakšnem stanju je bil Erazem, saj dve leti ni igral resne košarke. Kot trener se nisem nikoli bal ali branil dobrih igralcev. Ni me strah, da bi se zaradi njih omajala moja avtoriteta.
Boste zato, ker vas ni strah zvezdnikov in vrhunskih igralcev, kdaj tudi selektor Slovenije?
To si želi vsak izmed nas. Zdaj prevladuje smernica tujih selektorjev. Trdim pa, da so si vsi slovenski trenerji od Zmaga Sagadina do Jureta Zdovca zaslužili to mesto s svojim delom. Naslednji, ki bi moral priti na vrsto, pa je Sašo Filipovski. Če bi vprašali mene.
Kdaj pa vi?
Morda nikoli, morda pa. Bomo videli.