Nekdanji asi slovenske košarke se vračajo domov z bogatimi izkušnjami. Tudi Marko Milić, ki pri 37 letih počasi končuje kariero. Bil je prvi Slovenec v ligi NBA in član slavnega Reala, a v srca in spomin ljubiteljev košarke se je zapisal pred dvajsetimi leti z izjemnim zabijanjem čez avto v Hali Tivoli.
Smejali so se mu
»Čas hiti,« se nasmeje Milić, ki smo ga ujeli v Ljubljani in ga spomnili na dosežek, ki ga je izstrelil na naslovnice svetovnih medijev in v udarne termine športnih televizij po vsem svetu. »Če bi Zmago Sagadin vedel, kaj imam v načrtu, bi me ubil. Na srečo je bil na nekem dopustu, lahko sem se v miru pripravil na zabijanje,« se Milko spomni februarja in marca 1994.
Skok čez avto je predlagal Janez Rajgelj, ki je bil tisti čas Milićev menedžer. Vsak dan ga je dvakrat vozil na trening v Ljubljano, kjer je bil Marko član Olimpije, a se je Janez teh voženj počasi le naveličal. Eni od avtohiš je predlagal, da Miliću podarijo avto, če ga preskoči na košarkarskem All Staru. »Smejali so se nama v Hondinem salonu, ko jim je Rajgelj razlagal, kaj bi radi naredili. A smo si le segli v roke,« Milić opiše, kako se je sploh znašel v situaciji, da dobi svoj prvi avto. V drugem poskusu mu je uspelo.
Ne skriva, da je na svoji športni poti dobro zaslužil. A je upravičil vsak cent. Tudi katera zgrešena naložba se je vmes našla. »Od vsega začetka so k meni začeli hoditi ljudje, ki so me hoteli prepričati, naj naložim svoj denar. Ob tem so zastavili še svoj kapital. Ni se izšlo, ostali so brez hiše, jaz brez denarja, vse pa je bila dobra izkušnja.« Od poletja bo bogate košarkarske in tudi druge izkušnje delil z igralci v mladih reprezentančnih selekcijah, saj bo postal direktor reprezentanc na Košarkarski zvezi Slovenije. »Košarka, to je to, kar najbolj znam!« še reče, preden se poslovimo. |
Žal mu je za študentsko ligo
Z Janezom Rajgljem sta še danes prijatelja. Pred Markovim pogovorom za Nedeljske novice sta ravno pila kavo. »Hudo mi je, ker tako predanega človeka ni v slovenski košarki. A upam, da si je napolnil baterije in pozabil zamere ter da bo spet aktiven. Bil je edini, ki je bil sposoben v trenutku sesti v letalo in odleteti v Baku ali Afriko. Mene je dvakrat na teden vozil na trening, mi kupoval grozdje in skrbel zame,« Marko še danes ni pozabil, kaj je za njegovo kariero storil Rajgelj.
Če takrat ne bi dobil avta, bi se Milićeva pot lahko odvila drugače. Leta 1997 je odšel v ligo NBA, ni pa veliko manjkalo, da bi pristal v ameriški študentski ligi. Spogledoval se je z Ameriko, a pravega mnenja o njej ni imel. V Slovenijo so takrat prihajali Američani (predvsem študenti) sumljive kakovosti, zato si je tudi sam ustvaril izkrivljeno podobo o študentski košarki. »Olimpija je po navadi zadela enega od petih tujcev Američanov. Nisem si predstavljal, da je študentska košarka tako močna, predvsem pa atraktivna in cenjena pri ljudeh,« še danes obžaluje, da ni šel v študentsko ligo NCAA. Vabila sta ga dva velikana – univerzi Duke in North Carolina. Tudi legendarnega Deana Smitha, trenerja North Caroline, je srečal. »Po enem od treningov sva si segla v roke. Spomnil me je, da so me hoteli. A kaj ko sem dobil ta avto, v NCAA pa ni prostora za igralce, ki so dobili kakšen honorar.«
Z Brezo po naslov
Milko niti tega vseeno ne obžaluje preveč. Danes je ponosni oče in vzorni mož. »Žena Vesna je bila in ostaja moja velika podpora. Brez nje mi ne bi uspela taka kariera in ob tem še imeti krasno družino. Odločila se je, da žrtvuje svojo kariero in se pri 18 letih odpravi z mano v ZDA. V Sloveniji je imela takrat izjemen status, bila je članica prve peterke Ježice, ki je bila pojem ženske košarke. V ZDA je potem našla mesto na Univerzi Villanova, kjer je takoj navdušila. A kaj ko so me iz Philadelphie hitro menjali v Phoenix. Rekla je, da je šla z mano v novi svet, da bova skupaj, ne pa da bom jaz na eni strani Amerike, ona pa na drugi. Zapustila je ekipo in šla z mano.«
Ravno v teh dneh slavita 20 let od dne, ko sta šla na prvi zmenek! »Zdaj je čas, da se ji oddolžim. Svoje igralske ambicije sem uresničil in potešil svoj ego. Tudi zato ji pomagam pri poslu,« pove Milko, Vesna namreč po novem v Ljubljani vodi lepotni studio Pomlad. Marko je tudi šofer deklet/hčera, ki trenirajo tenis. Vmes jo mahne na Šmarno goro, čez en mesec pa ga s kuvajtskim državnim prvakom Al Kuwajtom čaka finalni turnir za prvaka Perzijskega zaliva. Kakor kaže, bo Miliću pri lovu na lovoriko pomagal še Primož Brezec.
