Brez izgube, a premalo za košarkarski center

Včeraj je vendarle padel zastor nad evropskim košarkarskim prvenstvom, ki ga je lani septembra gostila Slovenija. Od zadnjega koša je minilo 117 dni, znane so tudi končne številke. Prvenstvo je organizatorjem, torej Košarkarski zvezi Slovenije (KZS), po oceni EF prineslo 510.000 evrov dobička, na svoj račun pa bo prišla tudi država (s cca 330.000 evri kratkoročnega priliva), ki bo dobila cca 6,4 milijona evrov davka, za prvenstvo pa je prispevala 6,07 milijona evrov kotizacije. »Prvenstvo smo tudi finančno uspešno sklenili. Veseli smo, ker so bile naše ocene pred prvenstvom zelo realne. A smo kljub temu presegli stroške, a na srečo tudi prihodke,« je ponosno povedal predsednik zveze Roman Volčič.

Glavni vir prihodkov vstopnice

Analizo stroškov in učinkov je pripravila ekonomska fakulteta, predstavil pa jo je nekdanji košarkar Krke in bodoči profesor Igor Ivašković. »Slovenija je dokazala, da lahko tudi mala država v teh težkih makroekonomskih razmerah uspešno izpelje tako zahteven projekt,« je dodal Ivašković, ki je zatrdil, da naročnik, torej KZS, ni imel vpliva na analizo stroškov. Glavni vir prihodkov (skupaj 13,89 milijona evrov) organizatorjev so bile vstopnice (5,61 milijona evrov). Ob 182.126 prodanih (skoraj 26 odstotkov več od načrtovanega) jih je bilo 148.820 podeljenih (v veliki večini tujcem) brezplačno (Fiba, Fiba Europe, šole, novinarji, košarkarji, košarkarski delavci, novinarske akreditacije). Tekme si je ogledalo 330.946 gledalcev, v povprečju po 3680 gledalcev, kar je največ na dosedanjih prvenstvih. Stroški, tako analiza, so znašali 12,93 milijona evrov, razlika med prihodki in odhodki pa je bila nekaj manjša kot milijon (957.270).

Po plačilu davka na dobiček bo ostalo nekaj več kot pol milijona. Volčiču je žal, ker s tem denarjem, ki bo šel za razvoj mlajših selekcij, ne bodo mogli začeti graditi centra za razvoj mladih košarkarjev, čeprav je bila to tiha želja organizatorjev. Ivašković je še ocenil, da je bilo na ravni države neposredne finančne koristi za 32,3 milijona, stroškov 8,6, skupna kratkoročna korist na ravni države pa je znašala 23,7 milijona evrov. Predsednik Volčič je poudaril, da so rešeni sporazumi z občinami, KZS pa bo dobil 1,7 milijona evrov kotizacije, nekaj še letos. To pa je kar 1,3 milijona manj, kot so načrtovali pred začetkom tekmovanja, največ so morali popustiti pri Jesenicah in Ljubljani.

Hvala bogu, da ni minusa

Peter Vilfan, tudi ambasador prvenstva, je zadovoljen s številkami: »Vem, da so organizatorji pričakovali precej več dobička. A v teh časih, ko je kriza tako močno udarila, končati tekmovanje v takih številkah, je velik uspeh. Mislim, da ni veliko tekmovanj, ki bi jim uspelo narediti kaj takega na tržišču, kot je Slovenija.« Športni delavec in funkcionar Tomo Levovnik se pridružuje mnenju Vilfana: »Mislim, da je končni izplen dober. Tudi zaradi posodobitve športne dvorane na Jesenicah in izvrstnega obiska v košarkarskih šolah po koncu tekmovanja. Prvenstvo velja za eno uspešnejših, pozabili pa niso niti na športni del. Bi pa ob tem spomnil, da je pri vsem tem pomagala s kotizacijo tudi država.« Da je izkupiček zveze dober, se strinja tudi Roman Lisac, generalni direktor lige ABA: »Hvala bogu, da niso naredili minusa. Če so ti podatki točni, potem je to dobro!« Na številke o dobičku se je odzval tudi ljubljanski župan Zoran Janković: »Ekipi KZS čestitam za dober rezultat. Evropsko prvenstvo v košarki je bilo izjemno, kar dokazuje, da smo tudi gostiteljska mesta uspešno opravila svojo podporno vlogo pri organizaciji dogodka.« Ob tem pa dodajmo še to – po nekaterih izračunih naj bi prvenstvo leta 2011 v Litvi pridelalo okoli 800.000 evrov dobička.