Jabolko ne pade daleč od drevesa. Marta Bon, nekdanja rokometna igralka, je trenerka rokometašic Krima in selektorica slovenske članske reprezentance. Njena 15-letna hči Iza Bon Brzin je prav tako izbrala rokometno žogo; že zdaj je na dlani, da pot pelje po obetavni cesti v prihodnost. »Rokomet mi veliko pomeni. Treniram ga že od prvega razreda osnovne šole. V naši družini se vse vrti okrog rokometa in športa,« za začetek pojasni Iza, članica Krima, rokometašica kadetske ekipe RK Ljubljana, se pravi B-ekipe krimovk. »Na začetku sem igrala na mestu srednje zunanje igralke, nato pa me je trenerka Olga Čečkova prestavila na levo krilo,« pojasni rokometni položaj na igrišču.
Iza Bon Brzin je nedavno na prvenstveni tekmi zabila kar devetnajst zadetkov, njena Ljubljana pa je RK Zelene doline Žalec premagala s 43:36. No, izračunajmo, mlada Bonova je dosegla skoraj polovico golov Ljubljančank. In kakšni so bili občutki ob strelskem podvigu? »Predvsem sem bila vesela, da sem s tem svoji ekipi RK Ljubljana pripomogla k zmagi. Če dobiš pomembno tekmo in si pri tem zadovoljen, veš, da si veliko pripomogel k temu, da smo po tekmi vsi zadovoljni.«
Kakšna pa je mama kot rokometna strokovnjakinja? Daje veliko nasvetov, je stroga? »Rokomet res dobro pozna. Zdaj deluje v vrhunskem, ampak pozna tudi rokomet mlajših. Predvsem govori, kako zapletena je pot od talenta do vrhunske igralke. Zelo direktna je, včasih me s svojimi nasveti kar malce razjezi, a pozneje ugotovim, da je imela prav,« Iza pojasni družinsko-rokometni odnos. »Kaj pa bi rada dosegla v rokometnem športu?« smo nadaljevali. »S prijateljicami bi rada le uživala v igranju in druženju,« je navrgla nadarjena igralka, katere rokometna vzornica je Madžarka Anita Görbicz, pri rokometaših pa član Gorenja Staš Skube.
Za dijakinjo prvega letnika srednje zdravstvene šole je seveda pomembno tudi usklajevanje šolskih in športnih obveznosti. »To je pa kar težko. Poskušam se navaditi, da bi se gradivo za šolo čim hitreje naučila,« sklene nadarjena rokometašica.
Da bi bila srečna
Tudi mama Marta mora kaj dodati o družinskem rokometnem drevesu: »Gotovo je nadarjena, predvsem pa ima veliko ljubezen do rokometa. Seveda ga z menoj že ves čas spremlja, a jo le opozarjam in pripravljam na to, da bo tudi v njeni karieri še veliko vzponov in padcev. Kot skrbna mati jo tudi opozarjam, da je na prvem mestu šola, je pa dejstvo, da ji rokomet res zelo veliko pomeni. Tega sem seveda vesela, kam bo šla njena pot, je pa vprašanje,« je omenila Marta Bon. »Je med desetimi, dvajsetimi najperspektivnejšimi igralkami v Krimu, ampak preveč dobro poznam, kako gre pot do vrhunstva. Nista dovolj le motorika in morfologija, toliko dejavnikov je, ki vplivajo na to, ali bo nekdo postal vrhunski igralec ali ne. Hčeri seveda, tako kot tudi drugim krimovkam, želim, da bi jo pot vodila v to smer, da bi dosegla vrhunstvo, uspehe, še bolj pa si želim, da bi pridobila izkušnje za življenje. Kaj pomeni prenašati zmage, podoživljati poraze, kaj se iz njih naučimo. Predvsem pa želim, da bo srečna v športu, ali kjer koli že bo, in da bi ji rokomet ter treniranje dala čim več za življenje,« je sklenila skrbna rokometna mati Bonova.