Kaj počnejo slavni nogometaši po koncu kariere? Nekateri se podajo v biznis, drugi so trenerji, tretji se zapijejo kot Paul Gascoigne, zgodi pa se tudi, da ... čistijo stranišča. Andreas Brehme je nemški junak svetovnega prvenstva leta 1990 v Italiji. Elf, takrat še zahodna Nemčija, je v finalu premagal branilko naslova Argentino z 1:0, levi branilec pa je iz enajstmetrovke v 85. minuti pokopal gavče. Nemci so tako vrnili za poraz v sklepni tekmi pred štirimi leti, žogobrcar Kaiserslauterna, Bayerna in Interja pa se je lahko kopal v slavi in denarju.
A četrt stoletja pozneje je vse drugače; 53-letnik iz Hamburga je bankrotiral, dolguje 200.000 evrov. Moral je prodati hišo, Franz Beckenbauer, ki je bil njegov selektor na mundialu v Italiji, pa pravi: »Naša odgovornost je, da ga spravimo iz tega obupnega položaja. Nemškemu nogometu je veliko dal in zdaj se mu mora ta zahvaliti s pomočjo.« No, nekdanji žogobrcar Oliver Straube, Brehme ga je treniral pri Unterhachingu, je to vzel z levo roko in Pantzerju (Pantzer pomeni tank), kakor so zaradi brezkompromisnega sloga igranja tudi imenovali Brehmeja, ponudil službo čiščenja stranišč; posel, s katerim se ukvarja njegovo podjetje, ki med drugim vzdržuje kopalnice. »Doumel bo, da kar res velja, sta prav delo in življenje. Pomagalo mu bo pri izboljšanju njegove javne podobe. Zame je to pomoč,« pravi Straube o možu, ki je zbral 86 nastopov za nemško izbrano vrsto.
Brehme je v nogometnem poslu nazadnje deloval leta 2005, ko je bil v Stuttgartu kratek čas pomočnik Italijana Giovannija Trapattonija, od takrat pa je brez zaposlitve. Straubejeva ponudba je ponižujoča, še posebno s stališča, da je Andy Nemcem pred skoraj četrt stoletja prinesel svetovni naslov. Združenje nemških nogometnih igralcev ob tem omenja, da padec iz raja ni tako redek. Denimo trije igralci od štirih po koncu kariere ne zmorejo zaslužiti za preživetje.
