CELJE – Črnogorec Saša Bratić, eden bolj znanih svetovnih rokometnih menedžerjev, je z leti počasi izgubil potrpljenje in na celjsko sodišče vložil 236.000 evrov težak zahtevek, ki ga pričakuje od velenjskega rokometnega kluba Gorenje. Toliko naj bi se po njegovih izračunih nabralo na račun provizij za okrepitve, ki jih je med letoma 2006 in 2010 priskrbel Velenjčanom. Ti so se v tistem obdobju resno spogledovali z visokimi cilji, ki so segali kar v vrh evropskega rokometa. In temu primerna so bila tudi imena, ki jih je Bratić zvabil v Velenje: karizmatični trener Ivica Obrvan, za njim pa igralci Drago Vuković, Momir Rnić, Ivan Čupić, Aleksander Stanojević in Nikola Manojlović. Nekateri še vedno nosijo drese najuglednejših evropskih moštev, drugi so že v rokometnem penzionu. Ko je predsedniški stolček v RK Gorenje zasedel Uroš Marolt, je bilo ljubezni z Bratićem kmalu konec. Zdaj se bodo srečevali le še na sodišču.
Bratić je včeraj sodišču pojasnil, da se še vedno pojavlja v vlogi športnega menedžerja, in sicer kot fizična oseba, ki zastopa posamezne igralce. Storitve fakturira prek svojega podjetja ECS, ki ima podružnico tudi v britanski prestolnici. Običajno se z igralci sporazume tako, da mu pripada ena mesečna bruto plača na leto oziroma v sezoni. Zneski so od igralca do igralca različni – od Manojlovića bi v treh sezonah pobral 70 tisočakov, od Stanojevića 40.000 in Rnića 15.000 evrov provizij. Za peterico rokometašev in trenerja je Velenjčanom sredi leta 2010 izstavil račun, ki je enak tožbenemu znesku, vendar mu ga do danes niso poravnali. Predsednik kluba Marolt je razložil, da iz računa ni bilo mogoče jasno razbrati, kolikšne so provizije za posamezne rokometaše. Ko pa so preverili Bratićevo podjetje, so ugotovili, da ne obstaja več ...
Tudi sodišče, ne le igrišče Pred meseci se je na pravdnem oddelku celjskega sodišča končal tudi proces, v katerem je Uroš Zorman od Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško zahteval in po sodni poti tudi dobil 100.000 evrov zaradi predčasne prekinitve pogodbe. Precej nižji zahtevek je do istega kluba podal Miladin Kozlina, a jim je spor uspelo sporazumno rešiti, reprezentantoma pa bi utegnil slediti še kateri bivši igralec iz vrst nekdanjih evropskih prvakov. |
Janez Živko, nekdanji predsednik velenjskih rokometašev, je povedal, da je bil poslovni odnos s črnogorskim menedžerjem, ki je račune izstavljal prek pravne osebe, takšen zgolj s formalnopravnega vidika. Franjo Bobinac, ki je tudi predsedoval Velenjčanom, pa je Bratića videl drugače – kot predstavnika menedžerske agencije, ki klubom posreduje igralce. Tudi nekdanji direktor kluba Stane Osterlič je tožnika videl na svoj način. Zanj je bil to človek, ki se pogaja o prestopih in plačah, ni pa mu znano, katero družbo zastopa. Dejal je, da je prav on sam moral iz kluba zaradi vsot na pogodbah z Manojlovićem in Stanojevićem, ki naj bi bile pripravljene precej po domače.
Sodnica Aleksandra Fale bo sojenje nadaljevala z zaslišanjem rokometašev, vpletenih v sporne pogodbe.
