Belakova uresničila sanje, Šimičeva hoče še več, Tokič išče pravi navdih

Medtem ko si nekateri slovenski športniki in športnice še močno prizadevajo za to, da bi si zagotovili nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru, je glavnina olimpijske ekspedicije za avgustovski spektakel v Braziliji že znana. Med tistimi, za katere bomo stiskali pesti, so tudi telovadka Teja Belak, triatlonka Mateja Šimic in namiznoteniški as Bojan Tokič. Belakova si je z odličnim nastopom v mnogoboju na kvalifikacijski tekmi na prizorišču olimpijskih iger pritelovadila prvo olimpijsko tekmo v karieri, pomerila se bo v preskoku. Šimičeva je olimpijski krst doživela pred štirimi leti v Londonu, v zadnjih dveh letih pa je pridno nabirala točke na tekmah svetovne serije Mednarodne triatlonske zveze ter si že pred časom priborila nov olimpijski nastop. Tokič ima za sabo že dve udeležbi na igrah, v Pekingu 2008 in Londonu 2012, zdaj pa spada na OI že po ratingu na svetovni lestvici, vse to je potrdil z rezultati na kvalifikacijskem turnirju.

Mateja cilja
na 20. mesto

»Moja kvalifikacijska pot do Ria je bila kar dolga, trajala je 24 mesecev, končala se je 15. maja. Štelo je 14 najboljših rezultatov, bilo je zelo veliko tekem, zaradi tega tudi veliko potovanj in vsega, kar spada zraven. Bilo je kar naporno, sem pa imela srečo, da sem že od začetka nabirala točke, tako da mi v zadnjih treh mesecih ni bilo treba iti na vsako tekmo. Udeležila sem se 30 odstotkov tekem v tem obdobju in imela več časa za priprave na olimpijske igre,« je pot do OI opisala 36-letna Ljubljančanka. Triatlonci bodo plavali v morju, ki pa pred Riom ni najbolj čisto. »Naša tekma bo potekala tudi na plaži Copacabana. Tam sem že tekmovala lani avgusta. Na onesnaženost vode tekmovalci nimamo vpliva. Storili bomo vse, da se zaščitimo. Vzeti bo treba tableto za zaščito želodca, paziti bo treba, da popiješ čim manj vode med prerivanjem in plavanjem v morju. Sicer pa so vse vode, v katerih plavamo triatlonci, bolj ali manj neoporečne.«

Šimičeva, katere najmočnejše orožje je kolesarjenje, zelo dobra je tudi v teku, največ pa dela pri plavanju v gneči, v glavnem umika s tekmovanj in se bo osredotočila le na trening. »Nisem se udeležila niti evropskega prvenstva v Lizboni, saj so v ospredju izključno priprave na Rio. Morda bom šla na kakšno krajšo tekmo v Evropi, ta pa bo bolj pregledne narave, da preverimo, kaj še moram popraviti. Večji del časa bom trenirala kar doma, saj sta maj in junij idealna za vadbo v Sloveniji. Rada bi se pripravljala v Radovljici, kjer je 50-metrski bazen, blizu je atletski stadion, daleč ni niti Blejsko jezero. Tam bo trening še toliko bolj pomemben, ker bomo tudi tekmovali na odprti vodi. Pozneje, sredi julija, bom po vsej verjetnosti odšla za dva tedna v Rio Maior na Portugalskem, kamor je svetovna triatlonska organizacija povabila nekaj olimpijcev. V Rio odpotujem 4. avgusta, potem pa naprej v São Paulo, kjer bom opravila še zadnjih deset dni priprav skupaj z italijansko reprezentanco. Potem se odpravim v Rio, kjer me 21. avgusta čaka tekma.« In kakšna so pričakovanja in cilji članice Triatlonskega kluba Ljubljana, potem ko je pred štirimi leti v Londonu zasedla 37. mesto? »Razmišljam realno, uvrstitev do 20. mesta je dosegljiva, čeprav vem, da se lahko na tekmi zgodi marsikaj. Lahko da bo bolje ali slabše, vsekakor bom dala vse od sebe,« obljublja.

Teja do
olimpijskega krsta

Belakova si je na oktobrskem svetovnem prvenstvu pritelovadila udeležbo na aprilskem predolimpijskem turnirju v Rio de Janeiru, kjer je potrdila olimpijski nastop. »Kljub poškodbi sem zbrala dovolj točk za nastop na OI. Letos sem imela veliko poškodb, od oktobra so se vrstile druga za drugo. Najprej sem si natrgala vezi v stopalu, potem se mi je vnel stopalni lok, dva dni pred najpomembnejšo tekmo v Riu pa sem padla na preskoku, tako da se mi je nabrala voda v kolenu. To sem nekoliko pozdravila, a še zmeraj ni tako, kot bi moralo biti,« je povedala 22-letna Ljubljančanka, ki ji je še kako koristilo, da je redno trenirala mnogoboj, saj se je le tako lahko prebila na OI. In kakšne so njene izkušnje iz predolimpijskega Ria? »Nisem zaznala posebnega ozračja. Morda tudi zato, ker nismo bivali v olimpijski vasi, ampak v hotelu. Poleg tega smo bili tam samo telovadci, drugih športnikov ni bilo. V bistvu je bilo vse tako kot na drugih tekmah. Zdi se mi, da še ni bilo vse pripravljeno. Upam, da bo prirediteljem v preostalih dveh mesecih uspelo vse postoriti,« pravi Belakova, ki je kot del priprav na OI vzela tudi nastop na evropskem prvenstvu v Bernu v Švici. »Iskreno priznam, da sem na to evropsko prvenstvo kar malo pozabila, saj sem bila osredotočena na predolimpijski turnir. Že od začetka kariere si želim nastopiti na igrah, kar je zame največji uspeh v karieri. Zato se za EP nisem posebno pripravljala, skočila bom svoje stare skoke. V nadaljevanju leta bom nastopila na dveh tekmah svetovnega pokala, najprej konec junija, druga bo v začetku julija. Zdaj bom delala za to, da na preskoku dodam težji skok za olimpijski nastop.« Belakova v Riu cilja na uvrstitev do 20. mesta. »To bi bilo super,« pravi edina slovenska telovadka na OI 2016, ki se zaveda, da je finale v izjemni konkurenci zanjo nedosegljiv.

Bojan se noče boriti s sabo

Za Bojana Tokiča, člana nemškega prvoligaša Saarbruckena, se zdi, da se je na tretje olimpijske igre prebil najlažje. »Lahko bi se reklo tako. Vseskozi sem imel nadzor nad svojim položajem na svetovni lestvici, nihče pa ni pričakoval, da se bom na OI uvrstil na kvalifikacijskem turnirju, na katerem je napredovanje omogočalo le prvih enajst mest. Tam so bili zbrani vsi najboljši namiznoteniški igralci, od Tima Bolla do Vladimirja Samsonova, ni pa bilo Dimitrija Ovčarova, ki si je olimpijsko vozovnico priigral na evropskih igrah. Tudi če se na OI ne bi uvrstil na tem turnirju, bi mi to omogočal položaj na svetovni lestvici, kjer sem trenutno 48., na OI pa vodi še 88. mesto,« je pojasnil najuspešnejši slovenski namiznoteniški igralec, ki se je na obeh prejšnjih igrah uvrstil v tretji krog tekmovanja. To je preteklost, zdaj goji nove ambicije za brazilsko avanturo, čeprav je za njim pestra sezona. »Bila je nenavadna, kar naporna sezona. Staknil sem poškodbo komolca, odpovedal sem nastop na evropskem prvenstvu, potem me je zveza suspendirala, tako da nisem nastopil na svetovnem. Imel sem bolečine v prsih, tako da sem bil v Nemčiji dva dni v bolnišnici. V tej luči je bila sezona katastrofalna, ampak morda se bo izteklo bolje. Od marca in aprila je že vse bolje, zdaj upam, da se bo tako nadaljevalo,« je dejal 35-letnik, ki je v petek na odprtem prvenstvu Hrvaške tekmovanje končal v drugem krogu, kjer ga je premagal Tajvanec Chih-Yuan Chuang s 4:0. Zdaj sledi nastop na odprtem prvenstvu Slovenije na Otočcu: »Ne vem, kaj naj pričakujem. Ves čas sam skrbim za svoj program, sam tempiram in organiziram nastope. Tu in tam mi kdo priskoči na pomoč. Ne glede na vse izkušnje nisem najbolj pameten, katero pot priprav ubrati. Sem kar malce neodločen, sploh še ne vem, ali bom nastopil na vseh turnirjih, kjer bi lahko. V planu imam še turnir na Japonskem, pa trening s Portugalci in vadbo na Švedskem... Vse to visi v oblakih, vsega še sploh nisem potrdil. Odprto prvenstvo Slovenije bo vsekakor kakovosten turnir. Na domačih tekmovanjih sem vselej dobro igral, sploh v Velenju. Upam, da bo tudi letos na Otočcu tako, lepo je, da se po dolgem času takšen turnir vrača v Slovenijo. Veliko dobrih igralcev je prijavljenih, zanimivo bo. Najbolj pomembno je, da bom v Riu igral tako, kot si želim. Vse je odvisno od dnevne forme, navdiha. Ko se počutim dobro, lahko premagam marsikoga, če pa se borim sam s sabo, je to najslabše.«