Bosna in Hercegovina ter Makedonija sta že končali nastope na svetovnem rokometnem prvenstvu, Slovenija in Hrvaška gresta v boj za častna mesta od pet do osem, Srbije in Črne gore tu v Katarju sploh ni. Če bi bili stari časi, bi združena in bratska jugoslovanska reprezentanca v zapeček poslala tudi te strašne Francoze. Galski petelini so namreč po Argentini v osmini finala tudi v četrtfinalu kot ptice roparice skljuvali še slovensko vrsto.
A za balkanski padec v četrtfinalu sta dva kriterija. Izbranci Borisa Deniča so padli častno; po rokometnem znanju so enakovredni francoskemu moštvu, a telesna moč Nikole Karabatića in soigralcev je tista, ki je na igrišču v dvorani v Al Saddu kot puščavski vihar kar odpihnila Deničeve. Ker bo Katar, polfinalist SP na domačih tleh, tudi azijski prvak, imajo Slovenci v žepu vozovnico za olimpijske kvalifikacije za igre v Rio de Janeiru. Ko stvari ocenimo racionalno, je to to, kar je trenutna stvarna vrednost slovenskih rokometašev. Slovenci so od štirih polfinalistov mundiala v Dohi in Lusailu izgubili tekmo s tremi: gostitelji, Španijo in Francijo.
Druga stvar pa je na Hrvaškem; tam se zmage in porazi jemljejo čustveno. Kroati so v četrtfinalu izgubili s Poljaki; tudi med hrvaškimi novinarji je zato zavelo zamorjeno vzdušje. V doški noči, ko spanec ni tvoj zaveznik, smo ob tričetrt na šest zjutraj, v prekrasnem hotelskem vrtu, kjer je kadilnica, naleteli na Predraga Žukino, novinarja Jutarnjega lista. Imenujejo ga tudi Che Guevara, saj med hrvaškimi novinarji velja za alternativca. »Selektor Slavko Goluža mora oditi. Tri leta sem čakal na to. Goluža je neumen, sebičen, ne mara drugih narodov. Selektor naj bo Veselin Vujović, ki tako in tako že vodi Zagreb,« je menil Žuk. No, če mi nismo mogli zatisniti očesa, pa je Žukina še razložil, kaj ga je prineslo ob tako zgodnji uri. »Do štirih zjutraj sva ga v hotelski sobi pila z nekdanjim nemškim zvezdnikom Stefanom Kretzschmarjem. V vseh rokometnih stvareh imava enak pogled.«
Rokomet je torej življenje in obratno, racionalen in čustven. Odvisno tudi, kje živiš. Grenlandci bi poraz rokometne vrste prepustili odprtemu morju, da ga odnese, Hrvati in Makedonci to dojemajo kot nacionalno katastrofo. Posebno makedonski igralci, navijači in novinarji so se po porazu s Slovenijo v osmini finala držali, kot da so jim Grki ukradli Aleksandra Velikega.