STANLEYJEV POKAL

Anže v knjigi slavnih

Objavljeno 08. julij 2012 13.33 | Posodobljeno 08. julij 2012 13.33 | Piše: Mirko Kunšič

Stanko je pristal na Brniku, si ogledal Bled in Hrušico ter se po 36 urah vrnil v Ameriko.

Knjiga slavnih z novim gostom. Foto: Mirko Kunšič

Pilota Adrie na liniji JP 915 iz Moskve sta v četrtek pristala nekaj minut prej, kot je predvideno po voznem redu. Ob 18.10 sta ugasnila motorje in sporočila ekipi Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, da imata med prtljago v posebnem kovčku tudi 89,54 centimetrov velik in 15,5 kilogramov težak pokal iz srebra in niklja – Stanleyjev pokal.

Lovoriko najprestižnejšega klubskega tekmovanja v hokeju na ledu je letos z moštvom Los Angeles Kings osvojil tudi naš Anže Kopitar. Čudovita tradicija v severnoameriški ligi NHL je, da Stanleyjev pokal – gre za kopijo izvirnika iz leta 1892 – vsakemu igralcu zmagovitega moštva posodijo za en dan. Da ga pokaže, da se z njim postavi. Očitno ga bo Kopitar, ki bo avgusta star četrt stoletja, imel nekoliko dlje. Čeprav so Anže s spremljevalko Ines, oče Matjaž in mlajši brat Gašper z dekletom poskušali tako imenovanega stanka pripeljati bolj potihoma, se javnosti in pompu niso mogli izogniti. Ko so iz letala pripeljali kovček, se je okrog njega zbrala skupina zaposlenih letaliških delavcev – in vsak je želel fotografirati slavni pokal.

Promet je skoraj obstal, zato je hokejist vzel dragocenost v naročje in jo odnesel do vozila pred službenim vhodom, a še prej so ga prestregle stevardese, ki so se želele fotografirati z Anžetom. Ko se je pri izhodu pojavil še posebni poročevalec in fotograf LA Timesa, je šel do avta, spet odprl kovček in z dvignjenim pokalom poziral fotografu.

Na otok 
na golf

Sledila je vožnja do blejskega Grand Hotela Toplice, kjer sta dvakrat prespala skrbnika pokala Brian O'Neill in Ian Morrison. V belem salonu se je ob pokal usedel Anže in v knjigo slavnih zapisal: »Najlepša hvala za podporo in navijanje v zgodnjih jutranjih urah!«

Izvršni direktor destinacije Sava Hoteli Bled Fedja Pobegajlo je ganjen dejal: »Za nas je Anžetov vpis v knjigo slavnih velika čast, še posebno, ker mineva 80 let hotela s to podobo, zdravilišče na tem delu obale pa je enkrat starejše.«

Zvečer so se v Plavškem Rovtu pri dedku Luju Katniku, očetu Anžetove mame, za mizo zbrali vsi Kopitarjevi in se poveselili z gostom iz žlahtne kovine. Anže in njegov dedek sta se po lestvi, ki sta jo držala oče Matjaž in brat Gašper, povzpela do vrha totema, ki ga ima dedek ob hiški nad Jesenicami, in za nekaj trenutkov nanj posadila tudi Stanleyjev pokal. Ko sta Ines in Anže zjutraj zajtrkovala, je bil ta ob mizi.

Z izbrano spremljevalno skupino so se z najetim avtobusom odpeljali in se z gralom povzpeli na Blejski grad, pozneje so se s pletno odpeljali na otok. Tam so se vibracije zvona želja dotikale vseh na pokalu vgraviranih imen.

Z Bleda so zavili še na igrišče za golf in Anže ga je odnesel na udarjališče desete luknje – da si je lahko stanko ogledal, od kod je pred dvema letoma na turnirju z enim udarcem zadel luknjo in ima v klubski hiši, med vsemi, ki jim je to uspelo na turnirjih, svojo tablico s podatki, kdaj se je to zgodilo.

Karavana je nato odhitela proti Hrušici, kjer je bilo zadnje dejanje evforije ob osvojitvi pokala, ki so ga nato v soboto zjutraj z letališča odpeljali v Severno Ameriko. Skrbnika Brian in Ian sta imela vozovnici do kanadskega Québeca. 

Deli s prijatelji