Adrenalina 
ni nikoli dovolj

Ekstremni in adrenalinski športi v telesu povzročajo številne psihofizične reakcije, od pospešenega bitja srca in dihanja, do občutkov strahu na eni in ugodja na drugi strani. Gonilo vsega sta hormon adrenalin in z njim povezan stres. Vsi poznamo občutek, ko se nam poviša srčni utrip in občutimo posebno napetost ter smo polni energije. Do takega stanja nas lahko privede hud strah ali velik telesni napor, tudi športna vadba, zlasti adrenalinski ali ekstremni športi.

Vsem je skupen adrenalin

Kaj je adrenalin in kako deluje na naš organizem, kako na naš organizem deluje z njim povezan stres, tudi pri športnem udejstvovanju, nam je pojasnil doc. dr. Vedran Hadžič, ki poleg pedagoškega dela na fakulteti za šport v Ljubljani vodi tudi Laboratorij za športno-medicinsko diagnostiko in nutricistiko: »Adrenalin je hormon, ki ga izloča sredica nadledvične žleze in ki pri človeku povzroča fiziološki odgovor, ki nas pripravi ali na boj ali na beg. Ko se soočimo s stresom, ki je lahko fizični ali psihični, se telo pripravi na spopad, kar vedno zahteva porabo velikih količin energije, bodisi za boj ali pa beg. To nam omogoča adrenalin, saj pospeši bitje srca, poveča moč krčenja srčne mišice in frekvenco dihanja.«

V takih primerih je stres pozitiven, sproščena energija pa se v primernih okoliščinah porabi za mišično delo med bojem ali begom. Ker pa sodobni stres poteka veliko bolj civilizirano, je odgovor telesa enak, porabe energije na koncu pa dejansko ni, zato ima lahko stres v takem primeru negativne posledice.

Zasvojeni s športom

»Večine prilagoditev krvno-žilnega in presnovnega sistema med vadbo verjetno ne bi bilo brez adrenalina. Prvi odziv je vsekakor dvig srčne frekvence, temu sledijo še presnovni odgovori, ki vključujejo povečano razgrajevanje maščob in sproščanje glukoze iz jeter. V odvisnosti od intenzivnosti vadbe se sprošča tudi adrenalin,« pojasnjuje doc. dr. Hadžič.

Tudi tek ali fitnes lahko vodita do prave odvisnosti, kar lahko pojasnimo fiziološko: »Vsak šport povzroča nepopisljiv občutek lagodja, povezan s snovmi, ki jim rečemo endogeni opiati, to so enkefalini in endorfini, ki modulirajo tudi adrenalinski odziv telesa na vadbo,« pravi sogovornik in opozori na možnost zasvojenosti, saj ti športniki vedno znova potrebujejo podoben dražljaj za doseganje enakih oziroma vedno večjih ekstremnih občutkov zadovoljstva. Kakršna koli odvisnost na dolgi rok ni dobra za naše zdravje.

Ekstremni športi v sebi skrivajo tudi višjo stopnjo tveganja za poškodbe ali druge zdravstvene zaplete. »Težko bi to povišano tveganje pripisali zgolj enemu dejavniku, verjetno še najmanj samemu adrenalinu. Treba se je zavedati, da za ekstremne obremenitve telesa potrebujete kar nekaj treninga in priprav. Postopnost obremenjevanja je pomembna, da telesu pustimo dovolj časa za prilagoditev in navajanje na specifičen tip obremenitve. To so stvari, o katerih je treba misliti, še preden nas nepremišljenost in hitenje pripeljeta do poškodbe,« je prepričan Vedran Hadžič in ob tem opozori, da bi se morali vsi, ki se ukvarjajo z adrenalinskimi športi, držati priporočil za preventivne preglede srčno-žilnega sitema odraslih rekreativcev. To pomeni, da bi po 35. letu morali opraviti pregled pri osebnem zdravniku, ki glede na izvide EKG lahko svetuje tudi maksimalno obremenitveno testiranje z oceno stopnje tveganja za srčno-žilne zaplete med vadbo.