Dario Kolobarić v Belorusiji opazoval premike vojaških vozil
Nogometaši Gorice so bili v 32. krogu 1. SNL na pragu zmage proti prvaku Olimpiji (2:2), veliki junak pa je bil že rahlo pozabljeni napadalec Dario Kolobarić. Zabil je oba goriška gola in spomnil na obdobje, ko je kot meteor zasijal pri Domžalčanih. Pri Goričanih nekdanji veliki up oživlja kariero in rešuje prvoligaški status štirikratnega slovenskega prvaka. V slogu rdeče-črnega rušilca iz Milana Rafaela Leaa, v sprintu, v globino in neustavljivo, je Dario švignil skozi robustno in počasno Olimpijino branilsko linijo ter brez težav matiral še zadnjo oviro vratarja Matevža Vidovška. Redko je v tej sezoni ljubljanski vratar izgubljal takšne dvoboje ena na ena.
»Gola bi mi pomenila še več, če bi osvojili tri točke. Sem na razpotju, veselim se tega, da znova igram in zabijam gole, a se tudi zavedam, da moramo doseči naš cilj in obstati v ligi,« je bil vidno zadovoljen hitronogi napadalec, ki ima za seboj nenavadno izkušnjo v Belorusiji.
»Športno se beloruska zgodba ni izšla. Najprej so se menjali trenerji, potem je zmanjkalo denarja, prišla je še vojna v Ukrajini ... A je bila to tudi zelo lepa in poučna izkušnja. Spoznal in naučil sem se nekaj novega. Proti koncu mojega poglavja, ki sem ga aprila lani enostransko prekinil zaradi denarnih težav kluba, so bile že vidne posledice sankcij in tudi ruske vojaške agresije v Ukrajini. Letalske povezave so bile omejene, potem sem videl premike vojaških vozil, čeprav Soligorsk ni tako blizu meje z Ukrajino,« je opisal obdobje svojega že drugega kratkega nogometnega postanka v tujini. Prvega je imel pri slavnem Salzburgu v mlajših kategorijah.
Želela ga je Olimpija
Lanska vrnitev v Slovenijo je bila odmevna. Želeli so si ga najboljši, tudi Olimpija in Maribor, izbral je Koper. »Koprčani so bili najbolj prepričljivi, a se nisem ujel in prilagodil. Morda mi ni ustrezal koncept igre. Menim, da bi bilo vse drugače, če bi v prvih tekmah, ko sem veliko igral, zabil dva, tri gole. Vse bi se obrnilo,« je bil odkrit 23-letni Idrijčan, ki je spomladi najbolj izpostavljeni goriški napadalec z največ minutami in tudi goli. Dosegel je štiri, od tega tri proti Olimpiji. Pri Gorici je v treh mesecih dočakal že tretjega trenerja, po Miranu Srebrniču in Edoardu Reji še Agrona Šaljo. »Rezultati so merilo. Bilo je res vznemirljivo, pri Reji sem spoznal italijansko taktično filozofijo. Tudi Edoardov pomočnik Sergio Porrini (nekdanji nogometaš Juventusa, op. p.) je pokazal veliko. Le izidi nam niso šli na roko,« je povedal in sklenil: »Osredotočil sem se na bitko za obstanek. Kaj bo prinesel konec sezone, ne vem, vem pa, da sem naredil korak nazaj, zato da bom stopil dva naprej.«
