Po piratih bi se stepli z ZDA

Košarkarski fantje selektorja Jureta Zdovca so se, čeprav naivni in (pre)pošteni, v srcu pa mirni in spokojni, v osmini finala svetovnega prvenstva z zmago nad Dominikansko republiko v Barceloni zavihteli med osem najboljših na svetu. To jim je uspelo drugič zapored, jutri pa se bodo udarili z Američani. »Velik kamen se nam je odvalil od srca. Vse, kar se je dogajalo po porazu proti Litvi, je pustilo pečat na igralcih. Slabe volje smo bili na letalu iz Las Palmasa v Barcelono, saj so nam bile odvzete sanje o medalji. Zato je ta zmaga proti Dominikanski republiki ena najpomembnejših v moji karieri,« so bile prve misli Jureta Zdovca, potem ko je Slovenija v osmini finala z 71:61 strla pirate s Karibov. Selektor, v dveh akcijah se je podpisal pod najboljši izid reprezentance na EP in SP, je tokrat uporabil tudi motivacijski trik. »Igralcem sem rekel, da še ne želim domov.« Kot pravega šefa so ga košarkarji upoštevali. »Zelo neprijetna ekipa so, veliko trikov poznajo, so izkušeni in močni. Premagali smo neprijetno ekipo,« je še enkrat poudaril Zdovc, potem pa so tudi njemu misli ušle na vnovično slab uvod v zadnjo četrtino.

Po vodstvu 51:36 je slovenska igra ostala brez tona in slike, s serijo 18:3 pa so jim Dominikanci nagnali strah v kosti. Takrat pa je Zdovca in soigralce rešil Klemen Prepelič s trojko za 57:52. »Potrebovali smo to Prepeličevo trojko. Čeprav smo jo potem takoj dobili nazaj prek Klemna, pa je bil ta njegov koš ključen, da smo končali mrtvi hod,« je Zdovc pohvalil Bistričana, ki je v 15 minutah dosegel 5 točk. V prvem polčasu je slovenski voz vlekel izkušeni Uroš Slokar, v nadaljevanju pa Zoran Dragić (18 točk), za katerega mnogi stavijo, da igra zadnje tekme v Španiji. Čedalje pogosteje je slišati, da bo že letos jeseni zapustil Unicajo in odšel v košarkarsko obljubljeno deželo ZDA in se preizkusil v ligi NBA! Igra že tako, v soboto zvečer pa je s svojo obrambo zadavil Francisca Garcio, prvega zvezdnika Dominikanske republike in člana NBA-ekipe Houston Rockets. Do tekme s Slovenijo je ta 201 centimeter visok mož dosegal v povprečju po 20 točk, v soboto le sedem. »Zokiju sem rekel, da je to njegova priložnost za ligo NBA. Naj zaustavi košarkarja, ki igra v najboljši ligi na svetu! Izvrstno je opravil z Garcio, ki resda ni prodoren, a ima zato toliko bolj neprijetno visok met,« je Dragić senior hvalil mlajšega brata, na tribuni pa so zanj navijali starši Marinko in Mojca Dragić, družbo so jim delali starši ter žena Mihe Zupana, na tribuni pa sta bila tudi Jana in David Nikolić, mati in oče Alekseja, najmlajšega v Zdovčevi ekipi.

Gremo v meso

Zoki Dragić je bil kljub še eni dobri tekmi sila skromen, takšen je ostal, ko je iz ljubljanskih Kosez šel v širni svet. »V obrambi smo igrali kolektivno, Garcia se ni razigral, čeprav imajo zanj skoraj polovico (okoli 30) vseh akcij, ki jih igrajo v napadu. Vesel pa sem, da se ob koncu ni ponovila Litva.« Zole, med reprezentančnimi pripravami se je poročil s svojo dolgoletno spremljevalko Svetlano, se veseli četrtfinala in obračuna z Združenimi državami Amerike. »Ne spoštujemo jih, ne bojimo se jih. Tudi njih je pet na parketu. Vsi so tako kot mi iz mesa in krvi. Odločno gremo v to meso!« je s pravim bojnim krikom Zoki Dragić napovedal jutrišnji četrtfinale. Po košarkarsko pa to takole zveni iz Zdovčevih ust: »Poskušali jih bomo presenetiti. Pravico imamo, da se borimo. Do zdaj se še nihče ni stepel z njimi, morda pa celo poizkusimo s consko obrambo. Bomo videli, precej videomateriala moram pregledati, analiza in priprava sledita.«

Po sobotni tekmi so reprezentanti popili pivo ali dve, nedelja je bila prosta. Namenjena je bila počitku in družinskim članom, ki so prišli v Barcelono. Sinoči je Zdovc ekipo namesto na trening popeljal na dobro večerjo, kajti hotelska hrana je sila enolična, igralci pa so španske neizvirnosti rahlo siti. Zdovc v maniri dobrega šefa to dobro ve. Tako Zdovc kot Dragić pa nista pozabila navijačev, ki so vnovič dokazali, da imajo veliko srce, odrekanje pa jim ni tuje. Pot v Španijo ali pa na Kanarske otoke ni poceni. »Hvala jim, njihova podpora nam veliko pomeni!«

Tudi v soboto in nedeljo pa je igralcem uhajal spomin na zapravljeno priložnost v predtekmovanju. Avstralci so namerno izgubili proti Angoli, Slovenija je bila ponosna in poštena, danes jo to tepe po glavi v obliki skoraj nepremostljive četrtfinalne ovire, imenovane ZDA. »Imeli smo veliko priložnost, če bi izgubili z Angolo. Precej lažjo pot do polfinala bi imeli. O tem, kdo je bil za in kdo ne, ne bi zdaj govoril. A če bi bil jaz trener, bi to naredil. Sam sem takšen, da bi za zmago in uspeh naredil vse. Tudi kalkuliral bi, če ti to sistem dovoli. Na Avstralce nisem jezen, sami smo si krivi za vse,« je Zoran Dragić priznal, kaj vse bi naredil za uspeh Slovenije.