Proti ZDA smo pogumno začeli. Ne morem reči, da smo jih kontrolirali, nam jih je pa uspelo malce omrtviti. Dokler smo igrali z glavo in počasi, smo jim sledili oz. zaostajali za 10 točk. Takšna razlika proti ZDA ni nobena sramota. V prvem polčasu bi lahko bilo še bolje, če bi bili zbrani pri prostih metih. V drugem delu pa so Američani pokazali mišice. Razleteli so se po parketu, Slovenija pa je poskušala zapravljeno reševati s soliranjem, vsak igralec je poskušal malce popraviti svojo statistiko. Praviloma se je to končalo z blokado in zabijanjem v slovenski koš. Proti Ameriki se tako ne sme igrati. Dobil sem občutek, da bi nas premagali za 50 točk ali več, če bi bila tekma 10 minut daljša. Nekaj naših fantov razmišlja o igranju v ligi NBA. Proti ZDA so lahko videli, da jim še precej manjka, da bi lahko zaigrali tam. Izkazalo pa se je, da Amerike ne moreš premagati sam. Tudi če kolektivno dobro odigraš, to ni garant za uspeh.
Če potegnem črto pod slovenski nastop na SP, je preboj med osem ekip na svetu uspeh. Smo pa na poti do tja premagali ekipe, ki so fizično morda že na najvišjem nivoju, po taktiki in košarkarskem znanju pa zagotovo ne spadajo v sam svetovni vrh. Po videnem v času priprav, ko je Slovenija nihala od dobre do slabe igre in nazaj, smo lahko s tem rezultatom zadovoljni. To svetovno prvenstvo pa je bilo slabše kot lansko evropsko.
Goran Dragić je bil prvič v vlogi kapetana. Vem, da mu ni bilo lahko. A če lahko na svojih ramenih vleče Phoenix v končnico NBA, mu tudi kapetanstvo v slovenski reprezentanci ne sme biti preveliko breme. Izkazal se je Domen Lorbek, ki že od leta 2007 igra boljše v reprezentanci kot v klubu. Tokrat je navdušil s preudarno in bistro igro. Domen pa je eden od tistih igralcev v naši ekipi, ki jim precej bolj ugaja pozicijska igra in branje situacij.
Upam in želim si, da bi bilo v prihodnje manj poškodb. Če se pozdravita Erazem Lorbek in Gašper Vidmar, bomo imeli na EP 2015 strašno centrsko linijo. Letos te igre po globini nismo imeli. Brez takšne igre pa resne ekipe na velikem turnirju preprosto ne moreš premagati. To je pokazala tudi Slovenija, ki je bila ves čas odvisna le od trojk in hitrih protinapadov.
