KOPER – Slovenski rokometaši so se vrnili na kraj sreče. Pred evropskim prvenstvom januarja na Poljskem so v koprski dvorani Bonifika odigrali pripravljalno tekmo s Hrvaško in kockaste ugnali z 32:17, v petek, na dan, ko je Koper zaznamovala predstavitev slovenskih olimpijcev za Rio de Janeiro, pa so Hrvate premagali s 27:25 (13:9). Z južnimi sosedi se bodo pomerili še jutri v Opatiji, 4. avgusta pa bo v Riu še zadnja tekma za brušenje olimpijske forme z Dansko.
In kaj se je lahko videlo v petek v Kopru? Če se pošalimo, poleg olimpijcev in tipičnega sredozemskega vremena še marsikaj rokometno zanimivega. Forma za Rio seveda še ni povsem obrušena, slovenska reprezentanca je določene igralne prvine odigrala zelo dobro v prav tako časovno določenih delih tekme, igra v napadu in obrambi je torej med dvobojem kakovostno nihala. Predvsem gre pohvaliti obrambno igro v prvem polčasu, kockasti so bili, predvsem Ivan Slišković na levi strani, v napadu nemočni, zato je prvi zvezdnik Domagoj Duvnjak stvari jemal v svoje roke in pri strelih na vrata stavil na posamično iniciativo. Gorazd Škof je bil na vratih začimba v trdi slovenski obrambi, zato pa je v napadu prav steklo šele, ko sta v zunanji vrsti zaigrala Dean Bombač in Marko Bezjak. Rezerv v napadu je še zelo veliko, tudi odlični Blaž Janc je bil, denimo, v drugem polčasu na desnem krilu odrezan. »To je bila dobra in resna tekma, kot že na kakšnem tekmovanju. V nekaterih trenutkih srečanja sicer nismo igrali dovolj pametno, preveč je bilo po nepotrebnem prehitrih akcij. V takšni tekmi s takšnim nasprotnikom je šah prva igra, ki se mora igrati, potem prideta lucidnost in kreativnost. Osrednji obrambni blok je sicer v drugem delu igre kakovostno preveč padel, a za Hrvate se tudi ve, da so posamično odlični igralci. Tista zmaga s 15 zadetki razlike pred EP nas je podučila, zdaj ni evforije, smo trdno na zemlji,« je slovenski selektor Veselin Vujović analiziral v svojem slogu. »Z vsako dobljeno tekmo nam raste samozavest, a treba je biti realen z nogami na tleh. Treba je biti stvaren, imeti v glavi, da smo zmožni vsega, lahko pa imamo tudi takšen slog, da molzemo, potem za z nogo polijemo mleko,« je dejal kapetan Uroš Zorman, ki je proti južnim sosedom odigral 218. reprezentančno tekmo, zdaj jih ima največ v zgodovini slovenske izbrane vrste.
Neverjetna kemija
Bombačeva in Bezjakova igra v napadu sta bili na trenutke prava poezija; Bezjak je izrabljal, po odigranih slovenskih napadalnih akcijah, nastale luknje v hrvaški obrambi, Koprčan pa je z briljantnimi posamičnimi preigravanji mojstrsko prelisičil obrambno vrsto gostov. »Predvsem v prvem polčasu smo dobro odigrali obrambo, v napadu pa smo dobivali čiste priložnosti, dobro smo raztegnili njihovo obrambo. V drugem delu smo sicer v obrambi malce padli, a dosegli pomembno zmago. Imamo še dovolj časa, da dvignemo raven igre tako v obrambi kot tudi v napadu. Na olimpijadi bo pomembna vsaka tekma, tam ne bomo smeli imeti slabega dneva, pomembno bo, da odigramo dva dobra polčasa,« je ocenil Marko Bezjak.
Tekmo je na levem zunanjem položaju začel Nik Henigman, a 20-letni mladec, ko je šel v skok, prevečkrat ni streljal na vrata. »On je naš edini pravi strelec od daleč, ob takšnih priložnostih mora streljati. Fant je mlad, spodbujamo ga, ne sme ga biti strah, tudi če bi zgrešil kakšen strel. Potrebujemo strel od daleč, on je ta, ki lahko prispeva pri tem,« je dodal igralec nemškega Magdeburga, z Blažem Blogotinškom s štirimi zadetki prvi slovenski strelec tekme.
»Morda je naveza Bombač-Bezjak neka naša nova pridobitev, torej, da se razumeva in da gre vse gladko, kot po maslu. To je bila le pripravljalna tekma, zato moramo tako iti naprej in graditi na tem. Takšna kemija v ekipi, kakršno imamo v zadnjem letu, je res nekaj neverjetnega. Vsi smo prijatelji, za to moramo živeti in se boriti,« je v svoji Bonifiki navrgel Dean Bombač. »Seveda bi Henigman moral udariti na vrata, a moramo tudi vedeti, da smo vsi od presenečenja popadali dol, ko je, denimo, v kvalifikacijah za SP proti Norveški v debitantski tekmi dosegel tri zadetke. Moramo vedeti, da je še mlad, potreboval bo še nekaj časa. Tako je bilo tudi z mano, ko sem se uvajal, v reprezentanci sem zdaj pet, šest let, in zdaj naposled kažem igre na pravi ravni. Nik bo moral iti skozi to, je perspektiven in ga tudi krvavo potrebujemo. Hvala bogu, da ga imamo, z njim je treba vztrajati, mu pomagati, menim, da bo on tisti pravi, ki ga bomo imeli na levem zunanjem položaju,« je Bombač zaokrožil misli. Matej Gaber pa je navrgel nekaj besed iz perspektive krožnega napadalca: »V prvem polčasu nam je obramba zares uspela, super je od Hrvatov prejeti le devet zadetkov. V napadu, posebno v prvem polčasu, je bilo vseeno še preveč tehničnih napak, to moramo popraviti. Krožni napadalci smo v napadu dobili veliko žog, še posebno zdaj s pravilom sedmega igralca sta bila v istem času na črti dva pivota. Imamo več svobode, prostora in seveda tudi več žog.«