Kaj vse bi se moralo danes v zalivu Guanabara pred Riom de Janeirom zarotiti proti Vasiliju Žbogarju, da bi ostal brez svoje tretje olimpijske kolajne, prve v jadralnem razredu finn, v katerega je presedlal po izjemni karieri v laserju, kjer je osvojil olimpijsko srebro (Peking 2008) in bron (Atene 2004)? Po petih dneh jadranja in desetih plovih je na skupno drugem mestu, danes pa se bo še zadnjič podal na morje, ko bo regata za medalje na polju pod slovito Sladkorno goro. V prvi vrsti bo branil drugo mesto, bo pa to zelo zahtevno, saj so v igri za srebrno in bronasto kolajno še štirje jadralci, med njimi pa ima slovenski as najlepše izhodišče.
Točka, ki vzbuja skrb
Štiridesetletni Izolan je po petem dnevu tekmovanja vidno utrujen pojasnil, zakaj ni bil povsem zadovoljen z uvrstitvama v devetem in desetem plovu, ko je bil deveti oziroma osmi: »Malce grenkobe je prisotne po zadnjih plovih, saj bi v primeru točke več že imel zagotovljeno medaljo. Ker smo štirje v bitki za dve mesti, bo regata za kolajne toliko težja. Ve se, da bomo jadrali blizu obale, kjer se lahko zgodi prav vse. Škoda za točko, ki mi je ušla. Moral sem jadrati na takšen način, biti v sredini, tako pa sem tudi izgubil nekaj mest. Jadralci iz ozadja so veliko tvegali, marsikomu je bila naklonjena sreča in me je prehitel. Mislim pa, da je dobro, da smo tukaj, kjer smo.«
Žbogar, ki je zbral 56 točk, ima na drugem mestu 13 točk manj od Hrvata Ivana Kljakovića Gašpića, na četrtem mestu pa imata že 18 točk več Američan Caleb Paine in Šved Max Salminen. Žbogar bi izgubil kolajno, če bi kateri zmagal, Hrvat bi bil tretji, hkrati pa bi moral biti Vasko zadnji, deseti, v regati za medalje, kjer finalisti dobijo dvojne točke. »Težko je govoriti o današnji taktiki, saj imam tri tekmece za kolajno. Če bi imel le točko manj, bi se boril samo z enim,« meni Žbogar, ki zadnjega mesta v finalnih regatah tako rekoč ne pozna.
Še vedno čuti posledice dveh tekmovalnih dnevov po močnem vetru, pa nedeljsko prestavljanje začetka plova zaradi prešibkega vetra. »Veliko tekmovalcev je storilo precej napak zaradi utrujenosti. Zato jadranje poskušam prilagoditi takšnim naporom. Hvala bogu, da je bil pred zadnjo regato prost dan, da sem si napolnil baterije. Šel sem plavat, pa na masažo, treba je biti stoodstotno zbran,« je previden Žbogar, ki ne bi rad rekel hop, preden bi skočil. Upa, da bo danes normalen veter, da ne bo kakšne jadralske loterije, potihem pa upa tudi na srečo: »Lani sem bil na svetovnem prvenstvu tretji s točko prednosti. Upam, da bo tokrat podobno.« Ker sta prvo mesto in zlata kolajna že oddana za premočnega 29-letnega Britanca Gilesa Scotta, ki je debitant na olimpijskih igrah, od leta 2012 pa je dobil kar 16 od 18 najmočnejših tekem v razredu finn, Žbogar noče izbirati sijaja žlahtne kovine: »Ve se, da na olimpijskih igrah štejejo kolajne. Mislim, da med drugim in tretjim mestom ni bistvene razlike. Zadovoljen bi bil s tretjim mestom, a lahko sem tudi četrti.«
Kako bo pihala sreča?
Žbogar v Riu de Janeiru s pridom izkorišča svoje izkušnje, jadral je konstantno. Če bi v zalivu jadrali več kot samo dva dneva, bi verjetno imel na svojem računu še več točk kot po obračunih na odprtem morju. Borba z velikimi valovi in močnejšim vetrom mu dela silne preglavice, saj nima dovolj treninga v takšnih razmerah, pozna pa se tudi EMŠO. »Mislim, da so me v igri ves čas držale moje izkušnje. Ne vem, kakšna energija je bila v meni, da sem zdržal tista dva dneva, ko je bilo zares brutalno. Že drugi jadralci, ki so deset, petnajst let mlajši, so bili na prosti dan fizično povsem izčrpani, zdaj pa si predstavljajte, v kakšnem stanju sem bil šele jaz.«
Še dobro, da ima Vasilij ob sebi vrhunsko fizioterapevtko Nežko Poljanšek, ki mu pomaga prebroditi težave z izčrpanostjo. »Nežka je enkratna, ima izkušnje z vrhunskimi športniki, profesionalno opravlja svoje delo in me dobro pripravi za vsak naslednji dan,« je potrdil Žbogar, ki je še enkrat izrazil kanček zaskrbljenosti pred boji za delitev kolajn: »Vselej pravim, da ti je sreča enkrat naklonjena, drugič pa ne. Na svetovnem prvenstvu je bila na moji strani, zdaj pa ne vem, kako bo s tem, zato me malo skrbi. Regata za medalje pač ni klasična, zato je težko kaj predvideti.« Morda je to res težko, toda glede na njegovo jadralsko mojstrstvo lahko mirne duše zapišemo, da bo danes Slovenija bogatejša za še četrto kolajno na 31. poletnih olimpijskih igrah.
Vroči tudi Mrakova in Macarolova
Za mali nedeljski jadralski podvig sta poleg Vasilija Žbogarja poskrbeli slovenski tekmovalki v razredu 470 Tina Mrak in Veronika Macarol. V šestem (13. mesto) in sedmem plovu (4. mesto) sta s skupno šestega mesta napredovali na četrto, tako da sta bili tri plove pred regato za medalje ponovno resneje v igri za najvišje uvrstitve. Zadnje boje pred velikim finalom sta opravili včeraj zvečer po slovenskem času, jutri, v sredo pa bo regata za medalje z desetimi najboljšimi posadkami, vključno s Slovenkama.
Slovensko-hrvaško slavje?
Pred regato za medalje smo izprašali tudi Hrvata Ivana Kljakovića Gašpića, ki na tretjem mestu diha za ovratnik Vasiliju Žbogarju. »Ves teden se borim sam s sabo, da bi sestavil spodoben mozaik. Borim se, gremo naprej. Veseli me, da je Vasilij visoko uvrščen. Od prvega dne se vidi, da jadra mirno, vsa čast mu, priklon do tal. Mislim, da lahko gre sproščeno v regato za kolajne, saj je pri njem zdaj vse stvar tehnike. Ni močno ogrožen na drugem mestu, jaz sem denimo za njim 13 točk. V regati za medalje je sicer teoretično vse mogoče, vendar menim, da je misija nemogoče, da bi bil Vasilij ob kolajno. Držim pesti, da bi na razglasitvi rezultatov plapolali naši trobojnici, rad bi, da bi skupaj proslavljala.«
