Smrčanje 
za srebro

V Hrastniku so bile v soboto ulice prazne, domovi so samevali. Vsi so se zgnetli pred Delavski dom in tam bučno pričakali kajakaša Petra Kauzerja, nosilca srebrne kolajne v kajaku na divjih vodah.

Malo pred šesto popoldne se je med navdušeno množico, ki mu je zapela prepesnjen hit Tine Turner Simply the best v Peter, ti si car, pripeljal na avtomobilu z bleščečim srebrom okrog vratu. Utrujen, a široko nasmejan in zelo dobre volje. Tudi vidno ganjen je bil, ko mu je množica zastav in transparentov vzklikala Pero, tvoje srebro je sijajnejše kot zlato.

Da ga bodo ob vrnitvi pričakali, je vedel, ni pa pričakoval, da v tolikšnem številu. »Zame je nadvse pomembno, da nisem razočaral vseh tistih, ki me podpirate, ki ste navijali in bili z menoj. Pa da sem hčerki izpolnil obljubo, da ji iz Ria nekaj prinesem,« je povedal že takoj, ko so mu na odru v roke dali mikrofon. Zdaj, ko je vse za njim, bo v miru preživel nekaj dni in pustil, da vse pravzaprav šele pride z njim. A kaj veliko časa ne bo.

Športniki običajno težko natančno odgovorijo, kaj je tisto, kar na koncu odloča. »Zase bi rekel, da sem se naučil učiti iz napak, to je ena bistvenih stvari v športu. Svoje pa naredijo tudi kilometrina in izkušnje, pa trdo delo, jasno,« je povedal. Da pa celo šampion o sebi ne ve prav vsega, so izdali njegovi sotekmovalci. Ti so namreč opazili skrivnosten pojav, tesno povezan z njegovimi rezultati. Menda Peter vsako zadnjo noč pred tekmovanjem, na katerem osvoji kolajno, smrči! Tako je bilo na evropskih prvenstvih, svetovnem pokalu in zdaj na olimpijskih igrah.