Po olimpijskem Riu nameravata Tina in Tanja krojiti svetovni vrh

RIO DE JANIERO – Zadnje dneve olimpijskih iger so zaznamovale tudi tri slovenske reprezentantke. Skakalka ob palici Tina Šutej je poskrbela za najprijetnejše presenečenje atletske ekipe z uvrstitvijo v finale, kjer je osvojila 11. mesto. Na olimpijskem stadionu je v zaključni tekmi višino 4,35 m preskočila iz prve, na 4,50 m je letvico prvič podrla, v drugem poskusu pa je bila visoko prek letvice in nadaljevala na 4,60 m. Na tej višini, ki bi bila njen najboljši dosežek sezone, je bila trikrat neuspešna. V finale se je uvrstila s skokom prek 4,55 m.

»Malo je grenkega priokusa, želela sem si preskočiti vsaj 460 cm. A na koncu skoka delam tehnično napako in zato nisem preskočila te višine. To je napaka, ki zanesljivo pomeni 10 ali 15 cm. Preprosto se ne odrinem od palice in telo nekako odplava stran. Sicer sem bila dobro pripravljena, počutila sem se dobro, ogrevanje je bilo v redu. Odprla sem finale, zato je bilo nekaj pritiska, a po prvem uspešnem skoku je bilo veliko lažje,« je dejala 27-letna Ljubljančanka in priznala: »Z rezultatom nisem najbolj zadovoljna, toda to je moj prvi veliki finale. Mislim, da je pred mano še svetla prihodnost. Naslednja štiri leta bomo gradili za igre v Tokiu. Nisem med najstarejšimi, tako da imam pred sabo vsaj še ene olimpijske igre. Motivacija je velika, cilji so visoki, zato še nisem rekla zadnje. Nočem biti samo priključek v finalu, rada bi krojila vrh. Zavedam se, da bom morala za to popraviti tudi državni rekord (4,61 m op. p.).

Šutejeva se zaveda, da bo morala za uresničitev želja premagovati višino 4,80 m. V Riu je bila med dvanajstimi finalistkami najboljša 26-letna Grkinja Ekaterini Stefanidi, srebro je osvojila 24-letna Američanka Sandi Morris (obe 4,85 m), bron pa si je priskakala komaj 19-letna Eliza McCartney z Nove Zelandije (4,80 m).

Žakljeva išče recept za zmage

Gorska kolesarka Tanja Žakelj ni izboljšala uvrstitve z OI v Londonu, kjer je bila deseta. Na startu je začela zelo spodbudno, a je prvi krog končala na 13. mestu, ki ga je nato držala vse do cilja. Na koncu jo je od zmagovalke ločilo pet minut in dve sekundi. »Zadovoljna sem. Pred startom sem si rekla, da bom zadovoljna, če bom prečkala črto z občutkom, da sem dala vse od sebe. Nisem storila nobene napake, nisem po nepotrebnem izgubljala časa, to je bilo tisto, česar sem v tem trenutku sposobna,« je realno ocenila nastop 27-letna olimpijka iz Ledin. Olimpijska prvakinja je postala Švedinja Jenny Rissveds, srebro je osvojila Poljakinja Maja Wloszczowska, bron pa Kanadčanka Catharine Pendrel.

Ko je Žakljeva pred štirimi leti začela priprave na olimpijski ciklus in ko je kmalu zatem osvojila svetovni pokal, so bile želje višje. A v zadnjih dveh letih so bili rezultati slabši, kot je pričakovala, pravih razlogov za to pa ne pozna. »Po Londonu smo si vsi, še posebno pa jaz, obetali lep rezultat v Riu. Mogoče so bila pričakovanja previsoka, upam, da sem se iz tega kaj naučila. Delati načrte za štiri leta naprej nima smisla. V teh štirih letih so bili vzponi in padci, najbrž bo tako tudi naprej, naslednje igre v Tokiu pa so še daleč, a bom prišla do tja. Kako, trenutno ne vem,« pravi zmagovalka svetovnega pokala leta 2013. »Konkretnega recepta nimam. Me pa zadnja dva meseca, ko sem s trdim delom napredovala, navdajata z optimizmom. Očitno bom morala od novembra do novembra garati in garati, da čim dlje ostanem na vrhunski ravni, kar je zelo težko. Včasih imam pri sebi in ob sebi moteče dejavnike, teh mora biti čim manj. Čutim, da sem sposobna še napredovati,« zatrjuje Tanja Žakelj.

Izjemna 
mama Šimic

Tudi najboljša slovenska triatlonka Mateja Šimic zadovoljna zapušča Rio de Janeiro, kjer je nastopila na svojih drugih olimpijskih igrah. Potem ko je bila v Londonu 37., si je tokrat želela popraviti uvrstitev, predvsem pa v celoti bolje opraviti z 1,5 km plavanja, 40 km kolesarjenja in 10 km teka. »Borila sem se od začetka, od prvega vala do konca. V plavanju mi je šlo zelo dobro, izognila sem se prerivanju in udarcem tekmic. Po sto metrih sem ujela ritem, iz vode sem prišla v skupini, kar je bil moj cilj. Na kolesu sem bila v skupini, ki je lovila glavnino. Dohiteli smo jo v šestem krogu, potem je ritem padel, tako da nismo mogli ujeti vodilne skupine, ki je imela več kot dve minuti prednosti. Tako je boj za končno razvrstitev potekal med nami v tekaškem delu. Dokazala sem, da sem odlično pripravljena, dva meseca sem se pripravljala samo na to tekmo, z vsem sem zelo zadovoljna,« je pojasnila 36-letna Šimičeva, ki je na koncu za zmagovalko, 30-letno Američanko Gwen Jorgensen zaostala šest minut in dvanajst sekund. Srebrno kolajno je osvojila branilka naslova, 34-letna Nicola Spirig Hug, bronasto pa 30-letna Britanka Vicky Holland.

Šimičeva je ena izmed treh mamic iz svetovne triatlonske elite, doma je zanjo pesti stiskal osemletni sin Luka: »Ja, tu smo nastopile tri mame. Nicola Spirig ima triletnega Christiana, jaz imam Luka, Ekvadorka Elizabet Brava, ki je moja zelo dobra prijateljica, je januarja rodila sina. Tako je prava senzacija, ker se ji je uspelo uvrstiti na olimpijske igre.« Ljubljančanka pravi, da je v zadnjem dveletnem obdobju, ko so potekale kvalifikacije za OI in priprave na največjo tekmo, zelo uživala. Vseeno pa je prišla do konca poti, vsaj v olimpijskem triatlonu. »Z uvrstitvijo v Rio in v enakovrednem boju z drugimi sem izpolnila svoj cilj. Morda se to po uvrstitvi ne pozna, a sem pokazala vrhunsko formo. Vabijo me na dolgi maraton, a nisem preveč navdušena nad tem. Trenutno ne razmišljam o prihodnosti, potrebujem nekaj odmora. Predvsem bi rada več časa preživela s sinom,« je dejala Šimičeva, ki je lahko zgled mladim slovenskim triatloncem v njihovih olimpijskih sanjah.

O prihodnosti olimpijskega triatlona pri nas Mateja meni: »Na žalost je za mano dosti velika luknja, kakšnih 17 let. To je velik minus, imamo pa zelo dobre mladince. Toda verjetno bodo morali tako kot jaz najti podoben sistem dela zunaj Slovenije. Morali bodo namreč tekmovati na mednarodni sceni, da bodo imeli realne primerjave in bodo lahko napredovali. Če bodo vztrajali, jim bo uspelo. Če sem jaz dvakrat nastopila na olimpijskih igrah, drugič pri 36 letih, potem lahko tudi oni uresničijo olimpijske sanje,« je poslala spodbudno sporočilo naslednikom.