Ne samo olimpijski, ves svet je razdeljen, ko gre za odločitev 15-članskega izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Njegovi člani so odločili, da ruski olimpijski reprezentanci ne prepovejo nastopa na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru od 5. do 21. avgusta. Tako so presodili ne glede na zdaj že razvpito poročilo Svetovne protidopinške komisije (WADA), v katerem je neodvisna komisija pod vodstvom kanadskega profesorja prava Richarda McLarna argumentirano ugotovila, da so se ruski športniki iz 30 športov od leta 2010 naprej sistematično dopingirali ob podpori ruske vlade, ministrstva za šport in domačih varnostno-obveščevalnih služb. Ugotovitve v tem poročilu pa očitno niso bile dovolj, da bi se vladajoča garnitura MOK odločila za oster ukrep zoper Rusijo. Vse, kar je storila, je bilo to, da je odločitev o prepovedi prepustila posameznim krovnim panožnim zvezam. Že od prej je znano, da po odločitvi Mednarodne atletske zveze (IAAF) in poznejši pritrditvi Mednarodnega športnega arbitražnega razsodišča (CAS), ki ni ugodilo pritožbam, na OI v Braziliji ne bo nastopilo 68 ruskih atletov in atletinj. Vodstvo svetovne atletske družine se je izkazalo za brezkompromisno, saj so iz dneva v dan prihajala nova razkritja o dopingiranju atletov zbornaje komande.
Spoštovanje prava
»Sprejeli smo zelo stroga pravila, a naša odločitev spoštuje pravila prava in pravice vseh poštenih športnikov sveta,« je odločitev MOK v Lozani, kjer je potekala telekonferenca, komentiral predsednik Thomas Bach, a zaradi tega naletel tudi na ogorčenje v številnih nacionalnih protidopinških agencijah. Že pred zasedanjem IO MOK jih je kar 14 pozvalo, naj pri krovni športni organizaciji prepovejo nastop celotni ruski olimpijski reprezentanci v Riu. Toda pri MOK so proti izrekanju kolektivne krivde, ravnajo pač v skladu z uveljavljeno prakso v pravu, da je posameznik nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana. A zgolj dvanajst dni pred začetkom iger bo panožnim zvezam težko preverjati in dokazovati dopingiranje športnikov iz preteklosti, zato je pričakovati, da bodo skoraj vsem, razen seveda že suspendiranim atletom in atletinjam, dovolili nastop na največjem športnem dogodku na svetu. Zanimivo bo videti, kako strogo se bodo držali pravil pri obravnavi ruskih asov z olimpijskega seznama.
Neželena smer športa
Gledano s povsem etičnega zornega kota gre za gnili kompromis, ki pa ima seveda tudi svoje ozadje. Ve se, da je Rusija za olimpijske igre leta 2014 v Sočiju zapravila kar dobrih 46 milijard evrov, kar je absolutni rekord, ko gre za proračune največjih športnih prireditev. Kam in komu vse je šel ta denar, lahko samo ugibamo. Ogromno pa se vlaga v svetovno nogometno prvenstvo, ki ga bo Rusija gostila že čez slabi dve leti. Ko gre za ples milijard, se je tako treba zateči k skrajno previdnemu diplomatskemu manevriranju. Ob tem ni nepomembno, da gre za športno velesilo, ki je vsakič med največjimi dobitniki kolajn na poletnih olimpijskih igrah. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec nastali položaj ocenjuje: »Osebno menim, da je ta odločitev dobra za šport, čeprav je nekakšen kompromis. Slaba je v drugem delu, saj prelaga odločitev o nastopu na mednarodne športne zveze, kar je delikatno. Lahko se zgodi, da te odločitve ne bodo športne, ampak da bodo panoge odločale v skladu s svojimi interesi in poli, ki jim pripadajo vodstva zvez. Tukaj gre šport v smer, ki si je nismo želeli. Upam, da se bodo vse mednarodne zveze problema lotile enako in prepoznale, da športnik, ki nikoli ni jemal dopinga, vendarle ni kriv in ne sme odgovarjati za napake sotekmovalcev v svoji reprezentanci.« Sodeč po izjavi šefa slovenske športne družine lahko ugotovimo, da so si veljaki iz MOK preprosto umili roke in odgovornost za najbolj delikatne odločitve prevalili na svoje podrejene. Morda je to še en kazalnik, da v MOK potrebujejo temeljito prevetritev.
| Tenisačem takoj zelena luč Mednarodna teniška zveza (ITF) je na podlagi odločitve Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) že potrdila, da bo sedmerica ruskih teniških igralcev lahko nastopila na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Pri ITF so prav tako pozdravili odločitev MOK, da se ne izreče za splošno prepoved nastopa ruskih športnikov. Mednarodna plavalna zveza (FINA) je že potrdila seznam ruskih športnikov v skokih v vodo in sinhronem plavanju, še enkrat pa bodo morali preveriti seznam klasičnih bazenskih plavalcev. |
Dopinški grehi Rusov
Pri WADA so ugotovili, da je bilo med letoma 2012 in 2015 vsaj 643 pozitivnih testov, ki so jih Rusi prikrili v dodelanem projektu »izgubljanja testov«, ko so sporni testi preprosto izginili in nikoli niso bili dostopni. Po podatkih WADA je bilo vpletenih 30 športov oziroma panog, največ pozitivnih testov je bilo v atletiki (139), sledijo dviganje uteži (117), paraolimpijski šport (35) in rokoborba (28). Izpostavili so predvsem zimske olimpijske igre v Sočiju 2014 in zadnji svetovni prvenstvi v atletiki in plavanju, ki ju je gostila Rusija.
| Putin z neodvisno komisijo!? V Rusiji so kajpada lahko zadovoljni z odločitvijo vodstva MOK, saj se bodo izognili popolni osramotitvi pred svetovno javnostjo. Že prav cinično pa odmeva vest ruskih medijev, ki so poročali tudi o ustanovitvi neodvisne protidopinške komisije, kar je podprl sam predsednik države Vladimir Putin. Predlog je, da bi jo vodil 81-letni Vitalij Smirnov, ki je že kar 45 let tudi član MOK. »Gre za človeka brez madeža, ki ima zaupanje olimpijske družine,« je po poročanju ruskih agencij dejal Putin. |
