Jezen Rio primerjal z Berlinom 1936

Kdo je olimpijski zmagovalec v skoku s palico? To ni prvak iz Londona pred štirimi leti Francoz Renaud Lavillenie, svetovni rekorder in v zadnjih letih prvi skakalec sveta. Zlato odličje na igrah v Riu de Janeiru si je namreč presenetljivo priskakal Brazilec Thiago Braz da Silva. Z olimpijskim rekordom 6,03 m je ugnal Lavillenieja (5,98 m), bron pa je s 585 cm osvojil Američan Sam Kendricks. Dvaindvajsetletni Brazilec iz Marilie je denimo leta 2012 v Barceloni postal mladinski svetovni prvak, zdaj pa je osvojil še prvo člansko odličje na velikih tekmovanjih; olimpijska tekma se je sicer zaradi dežja začela z zamudo. Da Silva je bil na drugem mestu skoraj do zaključka, tudi ko je v drugem poskusu preskočil 5,93 m, na višini 598 cm pa ni skakal. Ko je v drugem poskusu preskočil 6,03 m, je prevzel vodstvo, saj je letvico na tej višini Lavillenie dvakrat podrl in si nato zadnji poskus v lovu na zlato pustil za 6,08 m. Tu je bil daleč od uspeha in je letvico zrušil z nogo. Francoz je vse prejšnje višine, na katerih je skakal, od 575 do 598, zmogel v prvih poskusih. Brazilec ni bil tako uspešen, do zlata pa je prišel z novim osebnim rekordom, ki ga je popravil za deset centimetrov. Devetindvajsetletni Lavillenie je pretekli mesec brez izida, ker ni preskočil svoje začetne višine, končal nastop na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, kjer je bron osvojil Robert Renner. Slovenski rekorder se na OI v Riu ni uvrstil v finale.

Pljuvanje po drugih

Thiago da Silva je prvi Brazilec po 32 letih, ki je osvojil atletsko olimpijsko zlato odličje; zadnji je bil Joaquim Cruz na 800 m leta 1984 v Los Angelesu. Je pa uspeh skakalca presenetil Brazilce, saj ga denimo niti ne poznajo. »Ne zanima nas kaj dosti z izjemo nogometa in odbojke. Včasih spremljamo še košarko, a tam nismo več dobri. Žalostno je, da je tako, a v šport ne vlagamo finančnih sredstev. Da Silve prej ni nihče poznal, zdaj pa ga bomo verjetno tudi hitro pozabili,« je menil 37-letni trener za telesno moč Pedro Grether. Brazilci torej začasno slavijo, navijači na olimpijskem stadionu pa so pri zadnjem poskusu z nešportnimi vzkliki motili Renauda Lavillenieja. Ta je izgubil zbranost in kariokam pokazal palec obrnjen navzdol. »Če te ne spoštujejo na olimpijskih igrah, kje te bodo potem spoštovali? Če je to država, kjer hočejo le brazilske uspehe in pljuvajo po drugih, potem ne bi smela prirediti olimpijade. Ria ne bi nikoli mogel zapustiti z nasmeškom, če pa ti žvižgajo, ko se udejanjaš s svojim športom. To je bilo nogometno, ne atletsko navijanje,« je bil takoj po tekmovanju jezen Francoz, ki je vzdušje v Riu primerjal celo z Berlinom 1936 in nacistično propagando. Pozneje se je na uradni novinarski konferenci za zadnjo primerjavo opravičil. »Storil sem napako, seveda obojih iger ne moremo primerjati.« Do besede je prišel tudi zmagoviti Brazilec. »Gledalci so mi zelo pomagali, to je bilo pomembno, da sem si priskočil to medaljo. Neverjetno, prvič v življenju sem preskočil šest metrov. Brazilce razumem, zakaj so bili nešportni do Lavillenieja. V Braziliji pač hočejo, da zmaga domačin. Ne znajo obvladati čustev. Celo preveč so navijali zame, moral sem se zbrati na tehniko skoka in pozabiti ljudi,« je navrgel Thiago da Silva.