Reli Akropolis je hard core

Reli Akropolis spada med največje klasike avtomobilističnega športa. Brutalni makadamski reli v osrčju Grčije že dobrih 60 let privablja dirkače, ki si želijo ukrotiti avanturo vzdržljivosti in iskanja pravega kompromisa med hitrostjo in varovanjem avtomobila. Akropolis je leta 1957, ko je bil start v Trstu, potekal celo čez Slovenijo. Na njegovi prvi mednarodni izvedbi pa je leta 1953 drugo mesto v skupni razvrstitvi osvojil nihče drug kot Slovenec Dušan Malerič.

Akropolis je svoje bistvo ohranil tudi v letih, ko je večina relijev svetovnega prvenstva postala precej bolj kompaktna in krajša. Organizatorji so se pred tremi leti namenoma vrnili k nekdanjemu konceptu in ga podaljšali na zgornjo mejo zdajšnjih pravil mednarodne avtomobilske zveze FIA. Letos je imel 22 hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 409 kilometrov, v petek pa so dirkači vozili od 7. do 23. ure, ko jim je bilo dovoljeno le omejeno servisiranje dirkalnikov.

Toda prav dolžina in razbite ceste okrog Aten, Lutrakija in Korintskega kanala ostajajo zaščitni znak grškega relija svetovnega prvenstva. To je danes pravi hard core makadamski reli, ki je kombinacija zapuščine svetovnega prvenstva in modernih trendov. Loeb je v Grčiji vodil od prve hitrostne preizkušnje in s svojimi izkušnjami ter prefinjenostjo nadziral dogajanje za seboj. Na Akropolisu je kajpak treba voziti zbrano in preudarno in to že osem sezon opravlja najbolje med vsemi vozniki relija. Ko je zaostal Latvala, je Loeb znal nadzirati tudi svojo prednost pred Solbergom. V nedeljo zjutraj je ta zaostajal le 10 sekund, a nato v napadu na zmago odlomil kolo in Citroënu dovolil dvojno zmago, saj je drugo mesto osvojil Mikko Hirvonen.