Če je Prekmurcem pred dnevom D največ strahospoštovanja vzbujala ovira z elektriko – ali po oviratlonsko elektrožur –, je bilo na cilju prvega oviratlona v Murski Soboti največ slišati o blatni kopeli. Prekmurski oviratlonci si namreč pri ogledovanju fotografij in videa pokljuških preizkušenj najbrž niti v najbolj avanturistično obarvani domišljiji niso predstavljali, da bodo gazili blato, ki jim bo segalo do pasu. A pojdimo lepo po vrsti. Oviratlonsko moštvo je dolgo premlevalo, kje je lokacija, ki bi se lahko postavila ob bok Pokljuki. Ko je zadišalo po Prekmurju, je marsikdo zmajeval z glavo, češ, to je povsem na drugem koncu Slovenije. Toda krstna izvedba v Murski Soboti je še en dokaz, kakšna prednost je raznolikost naše dežele, saj je oviratlon v deželi ob Muri povsem nova zgodba: pokljuške gozdove, v katerih se pasejo krave, in razgled na vršace so zamenjale prostrane, s soncem obsijane prekmurske ravnice z brstečimi žiti, cvetočo oljno ogrščico in štorkljami. Povsem svoj svet, v katerem si imel na trenutke občutek, da si v puščavi ali celo na drugem planetu, pa so to bile le peščine Pomgradovega peskokopa. Pika na i je bila seveda Soboška kamenšnica. Voda za oviratlonce tokrat ni bila le vir življenja, temveč tudi izvor novih ovir. Na Pokljuki izjemno priljubljen tobogan spolzki Janez je bil speljan kar po brežini jezera, v katerem so s sebe tudi spirali blato ter preizkušali potapljaške in plavalne sposobnosti.
Novinci in prekaljeni
Nova lokacija je tako, sodeč po veselih in zadovoljnih obrazih udeležencev na cilju, povsem upravičila pričakovanja organizatorjev. Med skoraj 400 prijavljenimi se jih je večina prvič podala na oviratlonsko preizkušnjo. »Bilo je noro, na trenutke težko – najtežja je bila blatna kopel, toda med seboj smo si pomagali, in tako je šlo čez vse ovire. Res je bilo fenomenalno, naslednjič gremo spet, in to v še večjem številu,« so vtise strnili člani ekipe, ki so se poimenovali Lada njiva. Na prvo prekmursko dogodivščino so se podali tudi izkušeni pokljuški oviratlonci. »Dvomil sem, ali obstaja trasa, na kateri je lahko oviratlon še bolj privlačen kot na Pokljuki. A priznati moram, da sem resnično pozitivno presenečen, saj so bile ovire v Prekmurju še boljše, tudi težje, a zato še toliko večji izziv, zmaga po prihodu v cilj pa toliko slajša. Res bi bilo škoda, da te lokacije ne bi izkoristili le zato, ker ima veliko ljudi v glavi dolžino potovanja v ta del Slovenije še iz časov, ko ni bilo avtoceste. Iz Ljubljane vožnja z avtomobilom traja približno dve uri in glede na pregovorno prekmursko gostoljubnost bi bila nepopravljiva škoda, če oviratlona ne bi združil z nadaljnjim raziskovanjem te, turistično žal prevečkrat spregledane pokrajine,« se je razgovoril že prekaljeni oviratlonec.
Čez manj kot dva meseca bodo oviratlonci znova na delu. Prvo julijsko soboto bo namreč na sporedu že tradicionalni pokljuški poletni oviratlon, na katerem je lani zapreke premagovalo več kot 2600 oviratlonk in oviratloncev. Tudi ta bo dobrodelno obarvan, saj bodo prireditelji evro od vsake plačane prijavnine podarili Univerzitetnemu rehabilitacijskemu inštitutu RS – Soča za nakup pripomočkov za delovno terapijo in senzomotorično integracijo. Na oviratlon Pokljuka se je mogoče prijaviti do 19. junija.
Donacija za mlade
Tako kot vsi dosedanji oviratloni je imel tudi prekmurski dobrodelno noto. Oviratlonci so donacijo, 388 evrov, predali otrokom in mladostnikom v Kriznem centru za mlade v Murski Soboti. Ta bo zbran denar namenil za nakup sobnega kolesa, s katerim bodo lahko otroci v centru športno dejavni tudi v hladnejših in deževnih dneh.
