Putinov sambo prinesel Moldavijec

Leta 2004 so ustanovili Sambo zvezo Slovenije. Sambo je bil rojen v Rusiji v nekdanji Sovjetski zvezi, prvi predsednik slovenske zveze pa prihaja iz Moldavije. »Leta 1996 sem prišel v Slovenijo, da bi pomagal rokoborcem,« začne svojo zgodbo Dmitar Stojanov, ki je danes selektor naše reprezentance v sambu. Korenine športa segajo v prvo polovico 20. stoletja, ko so se v Moskvi odločili, da razvijejo lastno borilno veščino. »Gre za različico boja brez orožja,« pove Stojanov.

Takratni športni strokovnjaki so med letoma 1935 in 1938 staknili glave, vzeli prvine juda, rokoborbe in džiudžicuja in rodil se je sambo – samoobramba brez orožja (rusko: SAMooborona Bez Oruzhiya). Pionirja športa sta bila Viktor Spiridonov in Vasilij Oščepkov, ki je umrl, ko je bil osumljen vohunjenja za Japonsko. Šport pa živi še danes. Sambo ima tri različne sloge – športnega, borilnega in prosti slog. Športna različica je podobna judu, borilna je namenjena za vojaške potrebe, medtem ko so prosti slog izumili Američani leta 2004.

Tekmovalca se za zmago borita na blazinah, oblečena sta v rdečo ali modro jakno, imenovano kurtka. K opremi spadajo še rdeče ali modre kratke hlače in copati. Posameznik lahko zmaga na tri načine: s popolnim metom, po točkah (takoj ko eden od tekmovalcev povede za 12 ali več točk) ali pa s točkovno zmago (razlika ni pomembna) po šestih minutah, kolikor traja dvoboj. Vse tekmovalke in tekmovalci lahko napredujejo iz nižjih razredov v višje – od tistega za začetnike do supermasterja (8. razred). Mnogi sambo primerjajo z rokoborbo.

Rusinja na Dolenjskem

V Sloveniji imamo šest klubov: ŠŠD Zeleni volk Maribor, ZŠD Maribor, RK KD Finančna točka Ljutomer, ŠD Špartanec, Judo klub Olimpija Krmelj in KBV Gladiator Slovenj Gradec. V Krmelju že skoraj 15 let deluje Rusinja Ina Toropejeva, ki je bila nekoč tudi svetovna prvakinja v tej panogi. Sambo je hotel v olimpijsko družino, a dlje kot do statusa demonstracijskega športa ni prišel, pa še to leta 1980 na igrah v Moskvi. V Rusiji je precej priljubljen, tudi zaradi predsednika Vladimirja Putina, ki se navdušuje nad tem športom.

Tekmovanja potekajo v moški in ženski konkurenci, tekmujejo pa tudi mladinci in mladinke. Slovenija je ena od 34 držav na svetu, ki se lahko pohvali z medaljo v članski konkurenci – Jure Vušnik je bil lani na svetovnem prvenstvu bronast, in sicer v disciplini nad 100 kg, z bronom pa se lahko pohvali tudi mladinka Polona Lampe. V teh dneh prav v ruski prestolnici poteka evropsko prvenstvo, na njem pa slovenske barve zastopa le Mihaela Čirič.