LJUBLJANA – »Trener v Sloveniji mora biti pripravljen na vse. Sledili smo zastavljenim ciljem, zato je to nekatere presenetilo, mene ni. Vse to je odraz razmer v družbi. Prišel sem v dobri veri, da pomagam Olimpiji,« je nekaj ur po slovesu od klopi Olimpije za Slovenske novice povedal Bojan Prašnikar, ki je bil v svojem tretjem mandatu le 135 dni trener Olimpije. V tem obdobju (z nogometaši in dosežki) ni navdušil. Zakaj ne, je težko reči. A tisti, ki so redno greli sedeže na stadionu v Stožicah, so si enotni: umiranja v lepoti igre ni bilo.
Kaplja čez rob je bil remi proti Triglavu, že prej pa se je Olimpija s tremi porazi poslovila od lova za Mariborčani. Ob sedmih zmagah in remiju je bilo to premalo, da bi Prale še naprej krmaril zeleno barko v brezvetrju in bonaci. Niso redki, ki so prepričani, da je Olimpija imela (in tudi zapravila) formulo za uspeh v Dušanu Kosiču, ki je s sodelavcema Alešem Čehom in Martinom Magistrom postavil trdne temelje, takrat še ob asistenci glavnega mecena Izeta Rastoderja in direktorja Sanela Konjeviča. Čeh se je v še nepojasnjenih okoliščinah poslovil, zaradi svoje natančnosti in doslednosti je slovo vzel tudi Martin Magister.
Kosič je ostal sam, a dobil pomoč in asistenco Mileta Ačimoviča. V enem od pogovorov je jasno povedal, kje je skrivnost Olimpije, ki je navduševala lani poleti. »V iskrenih odnosih,« je bil direkten Kosič, ki je prišel v Olimpijo, da naredi zgodbo. Z repom in glavo. Tudi igra je bila taka: gledljiva, na trenutke navdušujoča, z zgledom pri Barceloni, četudi je Kosič goreč navijač Reala. Izjemno slab konec jesenske sezone je prinesel menjavo, ki naj bi jo povzročilo tudi »ozadje«, brez katerega v slovenskih športnih zgodbah ne gre.
Prašnikarjev prihod naj bi podprl ljubljanski župan Zoran Janković, ki je že lep čas pomemben igralec pri kadrovanju v ljubljanskem športu. Po nekaterih informacijah naj bi s Prašnikarjem v klub prišli tudi dodatni evri, kar naj bi vzradostilo glavnega mecena Rastoderja, ki sam financira celoten pogon, zato naj bi prižgal zeleno luč za vrnitev Prašnikarja. A ta ni bil porok za uspeh niti za rezultat, zato se je hišica iz kart hipoma podrla.
Nekdanji direktor Olimpije Peter Ameršek razočaran
Peter Ameršek je bil direktor Olimpije do leta 1997. Ni mu vseeno, da so zmajčki nebogljeni, brez pravega ognja in žara, na trenutke pa zeleni. »Prehitro se menjajo trenerji,« začne Ameršek in v isti sapi doda, da Prale pač ni dosegel rezultatov. Nekaj alibija ima po njegovem mnenju tudi v igralskem kadru. »Ta ni bil tak, da bi se z njim lahko ciljalo na prvo mesto!« Opaža tudi, da se v 12 letih ni nič spremenilo na bolje, skrbi pa ga, da ljudje dvigajo roke od nogometa. Pozdravlja idejo, da v klubu delujejo nekdanji igralci zeleno-bele zasedbe, a poleg Ačimoviča ne vidi igralca, ki bi lahko ugriznil v kislo jabolko razglašene Olimpije. Predlaga, da bi se legende spet zbrale skupaj, se preštele in morda našle junaka, ki bi znal pomagati Olimpiji. Kosič ne komentira dela naslednika, za svojo epizodo pa pravi, da »so bili s sodelavci premladi, v določenih situacijah pa neizkušeni«. Prepričan je, da je bila filozofija ustvarjanja igre in vzgoje igralcev prava za Olimpijo. »Vsak klub bi moral imeti svojo filozofijo, saj na Triglav vodi več poti, zato ima vsakdo pravico do svoje izbire.« Obžaluje, da so Stožice prazne, čeprav se nogomet igra izključno zaradi gledalcev. »Ne bi bilo napak, da bi v ligi obveljal konsenz in bi vsi igrali odprto. Tako bi lažje ustvarjali igralce in razvijali igro.« Kosič meni, da kvazidomači rezultati niso nič vredni, če si nekonkurenčen v Evropi. »Za vse je potreben čas, predvsem pa je treba igralce prepričati, da si dovolijo in upajo igrati nogomet,« še enkrat podčrta nepogrešljivo komponento razvoja, brez katere ni napredka. »Instant uspehi ne štejejo,« sklene.
Do nadaljnjega naj bi trener ostal Ermin Šiljak. To delovno mesto naj bi zelo zanimalo Miloša Kostiča, ki ga je bilo že večkrat opaziti v družbi Rastoderja, med resne kandidate pa velja prišteti Tomaža Kavčiča, Milana Miklaviča, Srečka Katanca, nekateri pa stavijo celo na Matjaža Keka.
Prelogarjeva napoved
Nekdanji igralec Olimpije Jože Prelogar je že januarja letos izrazil upanje, da se bo Olimpija bolje odrezala pod taktirko Bojana Prašnikarja kot njegovega predhodnika Dušana Kosiča. »Prale pa mora vedeti, da bo zamenjan, če ne bo prvi!« To se je dobre tri mesece pozneje tudi uresničilo.
