Olimpijske igre v Londonu bodo zadnje za Jacquesa Roggea kot predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja. A ne bodo nič drugačne kot sicer. Spal bo v olimpijski vasi in spremljal kar največ športov ter znanih in neznanih športnikov. »Rad bi videl vse športe na programu, toda seveda ne bom mogel spremljati vseh finalov. Rad bi bil zraven, ko se bosta udarila ameriška plavalca Ryan Lochte in Michael Phelps, ter pri obračunu med Usainom Boltom in Yohanom Blakom za naziv najhitrejšega človeka na zemeljski obli. A ogledal si bom tudi veliko drugih športnih panog, ki niso tako znane,« je dejal Belgijec na sedežu Moka v Lozani.
Ne bo pozabil na jadranje in sabljanje
»Moj šport je jadranje. V Weymouthu bom, ker želim videti, ali si lahko Britanec Ben Ainslie prijadra še četrto zaporedno zlato odličje. Posebno je tudi sabljanje, kjer želim spremljati Italijanko Valentino Vezzali v boju za prav tako četrto zlato olimpijsko kolajno.« Rogge ima funkcijo predsednika Moka od leta 2001, ko je sedež po 21 letih zapustil Juan Antonio Samaranch. V nasprotju s Špancem, ki je med olimpijskimi igrami prebival v luksuznih hotelih, pa Rogge še iz dni, ko je bil olimpijski jadralec in vodja belgijske olimpijske odprave, spi v olimpijski vasi. »Želimo si olimpijski program športov, ki bo dinamičen, ki se bo obnavljal, in ne bo statičen. Zato smo izpustili bejzbol in softbol ter dodali golf in ragbi,« dodaja in upa, da bo tudi njegov naslednik obdržal mejo 28 športov in 10.500 športnikov na olimpijskih igrah. Zaradi enakosti med spoloma pa so v program letnih iger dodali ženski boks, v program zimskih pa smučarske skoke za dekleta.
Za Roggea izbira Londona kot prireditelja olimpijskih iger, še tretjič v zgodovini po letih 1908 in 1948, in izbor Sebastiana Coeja, dvakratnega olimpijskega zmagovalca v teku na 1500 m, za vodjo organizacijskega komiteja iger, ne bi mogla biti boljša za šport, tekmovalce in vrednote olimpijskega gibanja.
