Olimpijske igre so seveda velik športni – in ne le to – spektakel. Višje, močneje, hitreje... in tudi dražje. Velika Britanija je v najhujši recesiji v zadnjih 40 letih, zato podatek britanskih novinarjev, da naj bi London oziroma britanske davkoplačevalce igre skupno z vsemi vložki v široko strukturo priprave, investicijami v infrastrukturo in drugimi stroški, stale 24 milijard funtov (dobrih 30 milijard evrov), kaže na veliko obremenitev.
Milijarda za varnost
Prvotni proračun, če rečemo golih OI, je bil le 2,4 milijarde in je narasel na 9,3. To pomeni, da so igre v britanski prestolnici najdražje doslej. V zadnjih nekaj desetletjih so z olimpijadami zaslužili le organizatorji v Los Angelesu leta 1984, Barceloni 1992. in 1996. v Atlanti. Poučen je primer iger v Atenah leta 2004, v katere je Grčija investirala 11 milijard evrov, iztržila pa le dve. Tudi to je tudi eden izmed razlogov, da je Grčija danes v takšnem obupnem gospodarskem stanju.
Javno financiranje iger, organizacijo prireditve, izgradnja športnih prizorišč in stroški osnovnih varovalnih ukrepov v Londonu naj bi znesli 9,3 milijarde funtov. Nakup zemljišč za gradnjo olimpijske infrastrukture je stal 2,7 milijarde funtov. Polšesta milijarda funtov so posebni stroški za okrepljene varnostne in protiteroristične ukrepe, ki se izvajajo že dlje časa. Uradni podatek londonskih prirediteljev je, da bo varovanje iger stalo 533 milijonov funtov, dodatnih 475 gre za udeležbo vojske, tudi s postavljenimi obrambnimi izstrelki, in policije. Igre bo varovalo 40.000 uniformiranih oseb, kar bo stalo čez milijardo evrov.
Draga prometna infrastruktura
Šest milijard in pol stanejo vložki v prometno infrastrukturo – izboljšanje avtocestnih povezav v okolici Londona in ureditev prometnih povezav v prestolnici. Najdražje športno prizorišče je olimpijski štadion, katerega gradnja je stala 428 milijonov funtov, najcenejša je košarkarska dvorana s štirimi milijoni. Skupno – po uradnem podatku – naj bi športna prizorišča stala 1,1 milijarde funtov. Ker je britanski proračunski primanjkljaj 126 milijard funtov, to pomeni, da bi financiranje iger oziroma 24 milijard samo za londonski športni spektakel štiriletja pomenilo, da gre Združeno kraljestvo že skoraj po poti grškega bankrota. A posledice bi na plečih seveda nosili le navadni državljani, dobičkarstvo multinacionalk in izbrancev pa seveda ustvari podobo, da so olimpijske igre elitni dogodek le za športnike in globalne korporacije, kot je denimo Coca-Cola.
Elitistični MOK
Med elito spada tudi Mednarodni olimpijski komite (MOK). Ta bo z zimskimi igrami v Vancouvru 2010. in 30. letnimi v Londonu 2012. zaslužil več kot sedem milijard ameriških dolarjev (dolar je globalna valuta vrhovnega olimpijskega organa). MOK si žep polni predvsem iz licenciranja, televizijskih pravic, pokroviteljskega vira (11 vrhunskih sponzorjev da milijardo dolarjev) in prodaje vstopnic. Televizijske pravice za vsake igre jim prinesejo priboljšek v vrednosti 3,91 milijarde dolarjev. MOK bo 350 milijonov dolarjev na OI 2012 razdelil olimpijskim komitejem držav udeleženk, teh je 205. Londonski prireditelji bodo od MOK prejeli milijardo dolarjev. Poleg tega naj bi britanski pokrovitelji dobili še 1,6 milijarde dolarjev od domačih sponzorjev, 600 milijonov dolarjev pa od vstopnic in spominkov.
Boj proti dopingu
Svetovna protidopinška agencija Wada bo na letnih olimpijskih igrah opravila rekordno število dopinških testov. V zadnjih šestih mesecih je preverila 71.649 vzorcev krvi in urina, v času iger pa jih bo še dodatnih 6250. Že pred olimpijado je na dopinških kontrolah padlo 107 športnikov in športnic, ki so se morali posloviti od olimpijskih sanj. Wada je razvila tudi povsem novo in zelo prefinjeno metodo za odkrivanje rastnega hormona HGH. To metodo bodo prvič preizkusili prav v Londonu.
