V senci športnih dogajanj na nedavno končanih olimpijskih igrah v Londonu, na katerih so bili glavni akterji kakopak športniki, so se bolj ali manj izkazali tudi naši športni komentatorji, radijski in televizijski, tisti, ki so bili na igrah službeno in so športne boje prenašali in komentirali za slovenske gledalce in poslušalce.
Večino velikih komentatorskih glasov so nekoč vzgojili na nacionalnem radiu, pred petdesetimi in več leti televizije skoraj še ni bilo, kaj šele športnih uredništev. Ta so se ustanavljala v šestdesetih, in ljudje, ki so takrat zasedli položaje, so na njih vztrajali dolga leta. Takrat so ledino orali Slavko Tiran, Stane Urek, Ivo Bajec, Franci Pavšer, Franek Trefalt (tudi filmski Samo v nepozabni Vesni) in Mirko Strehovec, pozneje so se na televiziji pojavili Tugo Klasinc, Marko Rožman, Marjan Lah, eden od pionirjev športnega komentiranja je bil Franekov brat Mito Trefalt. Še pozneje se je na televiziji pojavil Doktor, tudi v resnici zdravnik, Andrej Stare, ki nas je nedavno razveseljeval ali pa razburjal tudi iz Londona.
Ena, dve, gori, doli
Pavšer in Strehovec sta bila nekoč prva moža športnega programa nacionalnega radia. Franci se je poistovetil s slovenskim alpskim smučanjem in Bojanom Križajem, pri njegovih uspehih je doživljal malone orgazme, Mirko, nekdanji solidni košarkar pri Slovanu, pa z nogometom. Njegov vzklik Gol, gol, gol! med tekmo Jugoslavija – Grčija novembra 1973, lahko poslušalci še vedno slišijo vsak teden v nedeljskem športnem popoldnevu na Valu 202. Ugledni športni novinar in urednik na Delu Franci Božič je o njem dejal: »Takega reporterja bivša Jugoslavija ni imela!«
Malce drugačen od obeh je bil Stane Urek: poleg znamenitega profesorja Draga Ulage in pozneje Mita Trefalta je bil najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas, današnja radijka Uršula Majcen (njena brata sta nekdanja plavalca Nace in Igor Majcen) mu kljub svoji simpatičnosti glede zavzetosti za rekreacijo ne seže do gležnjev. Nepozabna so jutra, v katerih je na prvem programu Radia Slovenije s telovadcem Tomažem Slovence spodbujal k rekreaciji, roko na srce, nekaterim je šel s svojim Ena, dva, gori, doli! tudi na živce.
Trije legendarni radijci so umrli mladi; prvi, najmlajši med njimi, Strehovec, jih je doživel komaj 50, umrl je leta 1992. Leto za njim je odšel njegov nekdanji mentor Urek, leta 2000 Pavšer. Živeli so različno, Stane Urek nadvse zdravo, Franci Pavšer in Mirko Strehovec sta bila glede tega njegovo popolno nasprotje.
Športniki komentirajo
Devetdeseta so začela diktirati nov način komentiranja. Prenose iz Slovenije, prenose s slovensko reprezentanco kjer koli. Prenose vseh tekem v nogometni ligi. Več nejugoslovanskih športov. Na površje so izplavali nekdanji košarkarski as Peter Vilfan, ki je pri 35 letih, ko je sklenil košarkaško pot, postal sijajni televizijski komentator. Uveljavil se je tandem Igor Bergant (njegov oče je pokojni Delov športni urednik Evgen Bergant, zato tudi pred Igorjevim priimkom, po očetovi smrti, E.) in še en nekdanji odlični športnik – alpski smučar in trener Tomaž Cerkovnik. Tudi njegova mama je, tako kot Majkijev oče Kuki (vzdevka Igorja in Evgena Berganta, njun brat in stric je še en novinar, Boris Bergant - Piki), izhajala iz novinarskih logov. To je Marja Cerkovnik, ki je med letoma 1958 in 1986 delala na RTV Slovenija; bila je novinarka in urednica mladinskih, izobraževalnih in kulturno-umetniških programov. Berganta in Cerkovnika, ki mu je leta 2004 komaj 44 let staremu med počitnicami na Hvaru odpovedalo srce, sta zamenjala Urban Laurenčič in kot strokovni sokomentator še en nekdanji alpski smučar – Matjaž Vrhovnik (mimogrede: po uspešni operaciji, pred okroglega pol leta na Japonskem, je premagal zahrbtno bolezen), a paru Bergant-Cerkovnik nista kos.
Že omenjeni Andrej Stare, rojen leta 1955, je prvi televizijski prenos delal že davnega leta 1981, prenašal je tekmo Danska – Jugoslavija iz Köbenhavna. Ko se je v 90. letih spremenilo marsikaj, se je dobro znašel, medicino je sčasoma povsem opustil in je samo televizijski komentator. Priznati moram, da pri prenosih nogometnih tekem, zlasti elitne evropske lige prvakov, najraje preklopim na hrvaško televizijo (če mi je slovenski televizijski lumpi z dovoljenjem ustrezne državne inštitucije ne zatemnijo), pri prenosih atletike iz Londona pa sta Stare in Peter Kavčič krepko presegla dolgočasnega in nestrokovnega hrvaškega komentatorja. Resda se Stare ni mogel izogniti nekaterim zanj značilnim kiksom, na primer, da je nekdanji atlet Marko Račič star 96 let (v resnici jih ima 92, kot ga je popravil Kavčič) pa da je najstarejši še živeči slovenski olimpijec, kjer ga popravljamo mi, saj je to smučarski tekač Tone Pogačnik, leto starejši od Račiča. Ustanovitelj modernih olimpijskih iger ni lord, kot je še bleknil, ker jih Francozi pač nimajo, temveč baron Pierre de Coubertin iz Pariza. Tudi tista Doktorjeva, da bi Slovenija, če bi toliko vlagala v šport kot Avstralija, osvojila od 30 do 40 kolajn, je bosa, saj nas je med drugim kar desetkrat manj kot Avstralcev, toda v celoti sta bila Stare in Kavčič kot komentatorja atletike odlična, predvsem Stare pa še duhovit in zabaven.
Franci Pavšer in njegov Poslušaj, plejboj!
»Poslušaj, plejboj!« je bil nagovor, s katerim je Franci Pavšer zelo rad nagovarjal svoje prijatelje in znance. Večini moških je ta nadimek godil, nekateri so se nelagodno namrščili, vsi pa so se po nekaj stavkih muzali. Zlasti stanovski kolegi novinarji so prav zato Francija Pavšerja pogosto imenovali Plejboj, kar je godilo tudi njemu.
Ženskam vseh starosti je ob srečanjih zaklical: »Poslušaj, mlada dama!« To je navduševalo zlasti zrele gospe. Sem ter tja je znal biti malce prostaški, na robu okusa s: »Poslušaj, pohotnica!« To deklicam vseh starosti praviloma ni bilo všeč. Franci je može okoli sebe pogosto poimenoval kar Jože in velikokrat se je v kakšni prijetno razpoloženi družbi zgodilo, da so se vsevprek začeli klicati Jože in tako so vsi kmalu postali Jožeti, s Francijem vred.
Drugič je bil poročen z Nado, zdaj predvsem zavzeto aktivistko za ohranjanje narave, nekoč, ko še ni bila v pokoju, pa načelnico oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport na Mestni občini Ljubljana. Iz prvega zakona ima sina Francija Pavšerja mlajšega, prav tako radijskega športnega reporterja. Pred leti je ta pri predstavljanju opustil dodatek mlajši. To se je zgodilo, ko se mu je rodil sin, ki sta mu z ženo Moniko v spomin na dedka Francija Pavšerja starejšega, neponovljivega in že 12 let pokojnega radijskega reporterja, dala ime Franci. Takrat je oče Franci sinu predal titulo mlajši.
