Čas do slovesnega odprtja tridesetih olimpijskih iger moderne dobe v Londonu se nezadržno bliža. V petek bosta britanska prestolnica in jadralski del v Weymouthu uradno olimpijsko zaživela, na prizorišču pa je od ponedeljka tudi del slovenskih udeležencev in udeleženk. Olimpijsko se že pilijo tekmovalci in tekmovalka, ki bodo veslali na divjih vodah, in strelca, vsi s spremstvom, včeraj so se jim pridružili še telovadka Saša Golob ter jadralki Tina Mrak in Teja Černe. Od 12. julija se v vodah ob južni obali Otoka vadbeno trudi tudi Vasilij Žbogar.
In kakšni so prvi vtisi slovenske skupine, ne da pogovor začnemo s klasično omembo spremenljivega in kislega otoškega vremena? »Nastanitev v olimpijski vasi je v redu, vsi odzivi naših športnikov so pozitivni. Če je zadovoljen Rajmond Debevec, ki je bil že na sedmih olimpijskih igrah, to dovolj pove. Slišal sem, da se nekateri tuji športniki pritožujejo, da so postelje premajhne, že lani na ogledu so nam prireditelji rekli, da bodo zagotovili tudi večje. To je stvar logistike, pri nas nihče ni imel takšnih težav. Je pa res, da tukaj nimamo košarkarske, odbojkarske ali rokometne ekipe,« za uvod pove Žiga Dobnikar, pomočnik vodje slovenske olimpijske reprezentance, odgovoren za logistiko. Tudi glede hrane se nihče od naših ne pritožuje, na voljo so jedilniki za vse celinske okuse: evropski, azijski, tipična britanska hrana ... Za vsak okus. »Prostovoljci v olimpijski vasi in na prizoriščih so uslužni. A to je že na splošno tako velik projekt, da se zaradi premajhne informiranosti na začetku vedno pojavijo tudi manjše logistične težave. Iz dneva v dan pa je bolje. Varnost je na visoki ravni, tako ali tako je zaradi newyorškega napada podobno že od ZOI leta 2002 naprej,« vtise strne Dobnikar.
Strelca in kajakaš, kajakašica in kanuisti so seveda že vadili na olimpijskih prizoriščih. Divjevodaši so v dolini Lee, pol ure od olimpijske vasi, nastopili že lani na tekmi svetovnega pokala, predolimpijsko tekmo in svetovni pokal pa so imeli na strelišču, kjer bodo ciljali na olimpijska odličja, tudi tekmovalci z orožjem. Takrat niso bili zadovoljni z vremenskimi razmerami, zato so zdaj prišli toliko prej, da se navadijo na angleško podnebje. Tudi ta teden sta prevladovala dež in veter, bilo je celo nekaj sonca. Tipično otoško vreme pač, a v naslednjih dneh naj bi se le uredilo in otoplilo. Dobnikar pravi, da se veliki prihodi olimpijcev niso še niti začeli. »Pozneje, ko bodo množični prihodi na letališča, se bo videlo, kako bodo prireditelji vse to izpeljali. Vprašljivo je, kako gladko bo potekal promet med igrami. Mi smo z letališča Heathrow do olimpijske vasi potovali kar dve uri. Vprašanje je, kako bo, ko bodo na avtocestah, kjer so štirje prometni pasovi, dva uporabljali za olimpijski promet – bo to pospešilo pretok, bodo vozniki to upoštevali? Je pa bilo bolje, ko sta prišli jadralki in telovadka. Pristali so na letališču v Lutonu, severno od Londona, kamor leti Adria, za pot do olimpijske vasi v Stratfordu so potrebovali le eno uro. Druga letališča imajo potrditveni in akreditacijski postopek, kar zavleče proceduro, Luton pa je zunaj tega. Poleg tega je Adria naš pokrovitelj, večino poletov s slovenskimi olimpijci imamo tja, in to se je že pokazalo za zmagovalno različico,« pristavi za konec.
