VRNITEV DOMOV

Žlahtni Žan poskrbel za deskarski žur na Brniku

Objavljeno 26. februar 2014 08.15 | Posodobljeno 26. februar 2014 08.15 | Piše: Marko Uršič

S srebrnim in bronastim olimpijskim odličjem se je domov vrnil tudi Tržičan Žan Košir.

Žan Košir je pisal slovensko in deskarsko olimpijsko zgodovino. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Srebrno-bronasti Žan Košir iz Sočija v domovino ni priletel, temveč prideskal! Brniško letališče je v prvi torkovi jutranji uri pričakalo še, po času prihoda, ne pa tudi po pomenu, zadnjega slovenskega junaka olimpijskih iger. Čarterski polet je 29-letnega Tržičana z žlahtnim zlitjem s pristajalno stezo dostavil ob 00.18, njegovi navijači someščani pa so pripravili nepozaben in bučen sprejem z zavijanjem siren in konfeti.

Deskarski as je bil zaradi časovne razlike – olimpijci so na osrednje slovensko letališče prispeli ob 3.18 po ruskem času – željan spanca, a presrečen zaradi dosežkov in snidenja z navijači, ki mu z vzpodbudo pomagajo deskati na zvijačnih progah po vsem svetu. Oborožen z dvema polkilogramskima odličjema je najprej strnil misli in deskarsko odkritosrčno, po malce spanca na letalu, povedal: »Komajda sem se prebudil. Hvala vsem mojim navijačem, ne nazadnje zaradi tekem so morali zgodaj vstajati, zdaj so zaradi mene dolgo pokonci. Ne vem, ali sem si vse to zaslužil, sem pa zadovoljen, da sem bil del olimpijske zgodbe v Sočiju. Mnogi so mi napovedovali medalje in morebiti je videti, da je bilo vse skupaj zelo preprosto, a ni bilo tako. A na koncu mi je uspelo in zaradi tega sem zelo vesel. Deskarska kolajna se je napovedovala že dolgo. Hvala bogu, da je Soči bil tisti, ki je možnost dal tudi meni. Okoli mene so sami sposobni ljudje, vesel sem, da sem bil del te zgodbe.«

Z Wildom še 
ni proslavljal

Prvi Tržičan z olimpijskim odličjem je v družbi mame Tanje, očeta Dušana in mlajšega brata Črta med množico doživel huronsko navdušenje, velikanska steklenica penine, volumna polpetega litra, je bila seveda zraven, proslava je bila nora kot vijuganje na progah. Deskarski žlahtnik pa je poskrbel tudi za novinarsko radovednost. Američan Vic Wild, v Sočiju je zmagal tako v paralelnem veleslalomu kot tudi slalomu, je bil res nor, deskal je divje. Če je on, v šali, divji, lahko Žanu damo naziv, da je najelegantnejši deskar. »Morda. Vic Wild je izmišljeno ime, ki mu je uspelo. Njegovo osnovno ime je Viktor Ivan Kovak, ampak ne nazadnje, to je bil olimpijski boj, zaslužil si je zmagi. Tudi sam sem bil zelo blizu, ampak, na koncu zmaga boljši. Meni je ostalo še nekaj možnosti, nekaj izzivov in motivacije za naslednje olimpijsko obdobje, tako da sem lahko popolnoma zadovoljen,« je pripomnil. O slogovni primerjavi pa navrgel: »Sam pri sebi občutim še veliko napak, so možnosti za izboljšave in menim, da bom imel dosti časa, da to izboljšam.« Pa sta z Wildom morebiti štiri osvojene kolajne proslavila skupaj, sta namreč velika prijatelja? »Ne, za zdaj jih še nisva. Še vedno sva se opazovala, sva pač velika kolega, a sva imela svoje obveznosti. Imava komplet odličij, najpomembneje je, da vse medalje ostajajo doma, in čeprav sva vsak s svojega konca sveta, ne bova pozabila tega, da sva kolega.« Bo Žan Košir za prihodnjo sezono kaj spreminjal oziroma koga dodal v svojo ekipo? Zdaj namreč večino stvari počne sam. Čakata ga svetovni pokal in svetovno prvenstvo v avstrijskem Kreischbergu. »Evo, zdaj na letalu sem se pogovarjal s svojim pomočnikom, ki je glavna pomoč na snegu, in vse kaže, da bomo morda celo ostali skupaj in da se bodo ti uspehi nadaljevali,« je sklenil dvakrat žlahtni deskarski olimpijec, ki mu je v Rusiji pomagal član njegove ekipe Gašper Oblak. No, če je Črna zaradi Tine Maze postala Zlata, Besnica po zaslugi Vesne Fabjan Vesnica, potem Tržič zaradi Žana Koširja lahko preimenujejo v Tržan.

Kriv popolnoma sam

Med deskarji, ki so se v noči na torek vrnili v domovino, je bil svetovni prvak v paralelnem slalomu Rok Marguč, ki pa v Sočiju ni uresničil svojih žlahtnih olimpijskih ambicij. »Za to, da nimam medalje, sem si dejansko kriv popolnoma sam. Predvsem v veleslalomu, potem se za slalom dejansko nisem pobral. Je pa po svoje tudi v redu, da mi pri 27 letih, ne nazadnje, še ni uspelo doseči vsega v športu, in prav, da bom s polno motivacijo nadaljeval s športno kariero. Definitivno en olimpijski ciklus, če ne celo dva,« je Savinjčan odločno napovedal prihodnje deskarske ofenzive.

Deli s prijatelji