V Sočiju z moštvom nad svetovne zvezdnike

Zmotili smo ga v mirnem petkovem popoldnevu, ko je za sabo že imel zadnji trening pred sobotno prvenstveno tekmo v dresu švedskega drugoligaša Troje iz Ljungbyja. Rdeči se krčevito borijo za obstanek v 14-članski ligi, Tomaž Razingar pa jim je na pomoč priskočil novembra in se tako pridružil reprezentančnemu kolegu, branilcu Žigi Pavlinu. Jeseni je kar precej časa iskal klub, potem ko je sezono začel s Team Jesenice v ligi INL. Toda nastop na olimpijskih igrah v Sočiju je zahteval višjo raven igranja hokeja, po nekaj kombinacijah s klubi v Italiji in Franciji pa se je kapetan slovenske reprezentance znašel v Skandinaviji. »Saj sem bil prepričan, da bom našel klub. Malo se je pač zavleklo. Vem, da so mnogi pričakovali, da bom pristal na primer v Franciji, ne pa na Švedskem, kjer se igra precej hitrejši in kakovostnejši hokej. No, zdaj na stara leta se moram dokazovati še med temi hitrimi mladci, ki res veliko drsajo in ogromno obetajo. Boljših priprav za olimpijske igre si ne bi mogel želeti,« se je na svoj račun nekoliko pošalil 34-letni Raza, prekaljeni hokejski maček, ki je v bogati karieri nosil drese Acronija Jesenic, treh severnoameriških nižjeligašev, čeških klubov Trinec, Pardubice, Hradec Kralove, Vsetin, avstrijskih Innsbrucka in Beljaka, italijanske val Pusterie in nemškega Ravensburga.

Boj za obstanek

Izkušenj mu torej ne manjka, zdaj jih poskuša čim bolje unovčiti na severu Evrope: »V tej ligi je za nas vsaka tekma velika bitka. Radi bi osvojili vsaj 12. mesto, s tem bi si že zagotovili obstanek. Po proračunu spadamo med manjše klube v ligi, nismo najbolj konkurenčni, a se ne predajamo. Imamo veliko mladih igralcev, ki so še neizkušeni, a precej obetajo. Ta liga je kot naročena za njihov razvoj,« je pojasnil Razingar, ki s soigrali za tako želenim 12. mestom zaostaja za 6 točk, zaseda ga Södertälje. Troja je res pred težko nalogo, saj je do konca še deset tekem, v ligi Allsvenskan pa zaradi OI ne bodo prekinjali tekmovanja, tako da bosta slovenska asa izpustila vsaj štiri tekme. No, za popotnico v Soči sta se Tomaž in Žiga nagradila z zmago s 5:3 proti šestouvrščenemu Rögleju v nabito polni dvorani, ki sprejme 3000 gledalcev. Pavlin, ki za Trojo igra že tretjo sezono, je bil podajalec pri dveh zadetkih, nekdanji rdeči 9 ima za šest let mlajšega kolega izključno besede hvale: »Žiga igra odlično, je prvi branilec Troje, in to z naskokom. Prepričan sem, da lahko še napreduje v igri in doseže še več. To bo nadvse prav prišlo tudi naši reprezentanci.«

Brez popuščanja na OI

Ljungby je mestece na jugu Švedske s 15.000 prebivalci, tako do Göteborga kot do danskega Københavna je oddaljen dobrih 200 kilometrov. »Živim umirjeno družinsko življenje z ženo in hčerkama. Tu se ne dogaja kaj dosti, tako da imamo res mir. Zadnje dni je zapadlo precej snega, prej je bilo pa kar nekaj časa deževno obdobje,« je razložil Tomaž, ki je med pogovorom čakal, da se zbudi hčerka, saj je bilo to popoldne na vrsti drsanje z očkom. Še malo, pa ga bo družina na televizijskem zaslonu spremljala, kako nosi slovensko zastavo na odprtju največjega športnega dogodka na svetu: »Ja, to je res velika čast zame. Pa ne samo zame, to je nagrada za vse člane reprezentance, za vseh 25 igralcev. Še marsikdo od športnikov, ki gre na olimpijske igre in je tam celo med favoriti za kolajno, bi si zaslužil, da je zastavonoša. Hokejisti smo nekako spisali zelo lepo športno pravljico in si nedvomno zaslužimo takšno vlogo. Lepo je, da imamo tudi takšno podporo in dobimo priznanje v tej obliki.« Po slavnostnem dogajanju bodo sledili trije super obračuni z reprezentancami Rusije, ZDA in Slovaške. Bo kateri dvoboj sploh kaj težji od preostalih dveh? »Mislim, da bodo kar vsi trije zelo, zelo zahtevni. Zdaj pa bomo zares igrali z najboljšimi na svetu, čeprav smo to govorili tudi že ob naših nastopih na svetovnih prvenstvih elitne skupine. Ampak zdaj bo res lepo, igrali bomo v polni dvorani, na drugi strani pa bodo stali sami vrhunski igralci. Seveda so individualno z naskokom boljši, lahko pa se jim zoperstavimo kot moštvo. Ne bomo popuščali, ker si med sabo popolnoma zaupamo. Marsikatero pomanjkljivost lahko izničimo z moštvenim duhom in pravim pristopom. Treba bo biti zbran in garati za vsak kvadratni decimeter ledu vso tekmo. Eno je jasno, dali bomo vse od sebe, borili se bomo do zadnjega zvoka sirene,« srčno napoveduje kapetan, prvi med enakimi, ki je rekorder po številu nastopov za slovensko reprezentanco (182), igral je na kar 13 svetovnih prvenstvih, od tega sedmih v elitni skupini. Toda olimpijske igre bodo nekaj povsem novega, v bistvu vrh njegove športne poti. Tudi zato se je pri nekdanjih olimpijcih, veslaču Janiju Klemenčiču in smučarju Juretu Koširju, malce informiral o njunih izkušnjah iz olimpijske vasi. »Saj sta mi precej povedala, a to moraš le osebno doživeti,« je poln olimpijskih pričakovanj Tomaž Razingar, ki jih bo drevi od 18. ure rade volje delil z udeleženci in obiskovalci Dneva slovenskega hokeja v Hali Tivoli. Jutri zgodaj zjutraj pa je že na vrsti odhod proti Sočiju.