Ve se, katere discipline so železni repertoar zimskih olimpijskih iger. Bob, skeleton in hitrostno drsanje so adrenalinski športi, deskanje je revolucija, alpsko smučanje, skoki in teki pa so nekaj za starokopitne ljubitelje zimske klasike. A tudi ti se bodo morali sprijazniti s tem, da bodo tekaško Slovenijo na olimpijskih igrah v Sočiju zastopala le dekleta, fantje pač (še) niso na ravni za največja tekmovanja. Ob Barbari Jezeršek, Alenki Čebašek in Niki Razinger bosta na sprednjih sedežih za olimpijsko vožnjo in uspeh, predvsem v sprintu, Katja Višnar in Vesna Fabjan. Marka Gracerja, glavnega trenerja tekačic, je pred Rusijo predvsem razveselilo dejstvo, da je Fabjanova v okrnjeni konkurenci sprinta za svetovni pokal v Szklarski Porebi na Poljskem pritekla do tretjega mesta, sprintali pa so v drsalnem koraku, tako kot bodo ob Črnem morju.
Rezultat Fabjanove je seveda predvsem pomemben za samozavest tekaške reprezentance. »Ta ekipa je, tudi po nekaj spremembah, ki smo jih naredili pri treningu, potrebovala določen čas. V lanski sezoni se nekako ni izšlo, letos so dekleta že nekaj časa nakazovala, da so lahko blizu temu. Z izidom na Poljskem smo potrdili dobro delo, upam, da bo v nadaljevanju sezone to za vse motiv in da bodo to še nadgradile. Pri treningu smo veliko spreminjali v tehniki teka, predvsem sprinterski, malce smo spremenili tudi način vadbe. A seveda, tekmovalke se na to odzovejo zelo individualno, nekatere to zelo hitro sprejmejo oziroma obvladajo. Nekatere so imele malce več težav, je pa res, da jih je zelo malo,« je zadovoljen Gracer. Predvsem je vesel, da se je Vesna po virozi uspešno vrnila. »Veseli smo, da se dekleta po bolezni zelo hitro vrnejo v dobro formo, kar pomeni, da je bil trening pred tem kakovosten in da jim je v času bolezni bolj koristil počitek kot pa trening.« Seveda ne gre niti brez omembe Višnarjeve; ta je izpustila novoletni Tour de Ski in pilila pripravljenost. »Katja je, tako kot že v lanski sezoni, nedvomno zelo dobro pripravljena. Problem je samo, da se v določenih trenutkih na tekmi morda ne odzove najbolje in se ji ne izide, kot bi se ji moralo. Gotovo pa je; ko se bo njej enkrat izšlo, je prav tako sposobna vrhunskih rezultatov in v sprintu seči v sam vrh,« je Gracer zaokrožil misli.
Pogreša piko na i
»Gotovo je, da forma s potovanji in tekmovanji malo niha, tako da upam, da na teh zadnjih pripravah, ko se bomo za deset dni umaknili na višino, dodamo še piko na i in da bom v Sočiju res prava, do zdaj najbolje pripravljena psihično in telesno,« je gostobesedno začela 29-letna Blejka Višnarjeva. »Maže bodo v Sočiju gotovo odločilne. Vesela sem, da tja odhajamo že toliko zgodaj, da se bo s tem seznanila servisna ekipa in da bomo tekmovalke vsak dan preizkušale smuči. Razmere so bile lani zelo spremenljive. Res je, da smo na visoki nadmorski višini, a kljub temu se vreme spreminja. Zraven gre veliko serviserjev, tako da menim, da smo dobro pripravljeni in da se bodo znašli.«
Kako se spoprijeti s favoritinjami Marit Bjørgen, Therese Johaug, Justyno Kowalczyk in Kikkan Randall? »V sprintu, sploh v drsalnem koraku, smo letos tudi v finalu že videli šest tekmovalk iz različnih držav. Res je, da je bila Randallova najmočnejša, ampak proga v Sočiju je zelo sprinterska. Veliko je menjavanja, veliko boja za položaj. V zaključku sprinta bo to najpomembnejše, finiš je dolg. Tista, ki se bo najbolje znašla in imela največ moči, bo tudi prišla naprej,« pravi četrta v sprintu v klasični tehniki z lanskega SP v Italiji. »Letos sicer pri rezultatih pogrešam piko na i, vem, da sem močnejša in da bi na posamičnih tekmah lahko dosegla še več. Smo pa dovolj močne, da pridemo na stopničke,« je sklenila v tej zimi dvakrat prva v kvalifikacijah sprinta v svetovnem pokalu.