MEDALJE

Slovenkam čakanje na odličja odneslo spanec

Objavljeno 13. februar 2014 08.02 | Posodobljeno 13. februar 2014 08.02 | Piše: Marko Uršič

Zlati Tini Maze ter bronastima Teji Gregorin in Vesni Fabjan so v Sočiju za vrat obesili olimpijske kolajne.

Trenutek, ki ga še dolgo ne bomo pozabili.

Športniki in športnice na zimskih olimpijskih igrah imajo pri svojih sočijskih tekmovalnih dogodivščinah racionalno hladne glave in vroče srce. Ko gre za kovanje žlahtnih kovin v žaru boja, pa še posebno slovenski! Zlato, prva najžlahtnejša kovina v zgodovini zimskih olimpijad, srebro in dva brona; fant in punce, kapo dol, kakor se je znanega izreka slovenskega nogometnega selektorja Srečka Katanca zdaj že redno oprijel Goran Janus, glavni trener slovenskih skakalcev. Peter Prevc je srebrno odličje za dosežek na srednji skakalnici prejel v ponedeljek, včeraj pa so na slovesni podelitvi v olimpijskem parku zlato in bronasti kovini obesili tudi za vrat Tini Maze za sozmago v smuku, biatlonki Teji Gregorin za tretje mesto v zasledovalni preizkušnji in Vesni Fabjan za tekaški sprint.

»Sem sem prišla po zlato, te sanje so se mi uresničile. Prvič se mi je to zgodilo na olimpijadi. Drugače je biti drugi ali tretji, zmagati je vedno top. Zdravljica mi ogromno pomeni, upam, da ste jo vsi peli skupaj z menoj. Čudovite besede so v himni, čutim jih, zelo so mi pri srcu. Kolajna pa je res težka, bolj kot v Vancouvru. A pomembno je, da je zlata,« je po prejetem odličju presrečna povedala Tina Maze, ki je slovensko himno Zdravljico med igranjem tudi pela. »Zelo težko čakanje je bilo na to podelitev. Ponoči nisem zatisnila očesa, bila sem bolj nervozna kot na tekmi. Kolajne še ne dojemam povsem, imam mešane občutke, a bom zagotovo vse še podoživela. Na to medaljo sem zelo ponosna,« je po razglasitvi, odličje je dobila prva od Slovenk, dejala bronasta Teja Gregorin, ki je po koraku na tretjo olimpijsko stopničko po njej od veselja tudi nekajkrat poskočila. »Tudi sama sem noč preživela podobno kot Gregorinova, do jutra nisem zatisnila oči. Mozaik se počasi sestavlja, vse bo treba še enkrat podoživeti. Zdaj kolajno imam, precej težka je, a vanjo so vložena leta trdega dela. To je nekaj neverjetnega, še nimam besed za to, zdaj bo treba uživati,« pa je pojasnila Fabjanova, ki je na podelitvi žlahtnih kovin zrla v bron, ga poljubila in ga veselo kazala drugim slovenskim tekačicam pred odrom.

OKS po dodaten denar?

Čustva in ponos so na vrhuncu, a v sodobnem športu se tekmuje (tudi) za denar. Olimpijski komite Slovenije je za nagrade namenil fond v znesku 150.000 evrov. Denarne nagrade za žlahtne v Sočiju so enake tistim iz Vancouvra pred štirimi leti. Zlato odličje (doslej že v rokah Tine Maze) je vredno 20.000 evrov, srebro bo Petru Prevcu prineslo 17.500 evrov priboljška, Vesni Fabjan in Teji Gregorin pa se ob kolajni lahko smeji tudi za nagrado OKS, vredno 15.000 evrov. Zelo zanimivo je dejstvo, kako v Smučarski zvezi Slovenije (ne) kanijo nagraditi svojih uspešnih predstavnikov. Panoga za alpsko smučanje, predstavnica seveda zlata Korošica, denimo nima predvidenih nobenih nagrad za uvrstitve na olimpijskih igrah. Pri nordijskih disciplinah (Prevc, Fabjan) imajo pravilnik o nagrajevanju, ki združuje tako nagrade za uvrstitve na tekmah svetovnega pokala kot te za olimpijske uspehe. Vendar so omejene na maksimalni znesek 100.000 evrov, in zaradi tega priboljška za posamično odličje ni mogoče povsem natančno opredeliti v številkah. Biatlon (predstavnica Teja Gregorin) ima iste poglede kot nordijske discipline, s to razliko, da višine maksimalnega zneska ni mogoče določiti do konca sezone. V sklad se namreč lahko stečejo tudi sredstva za nagrade, ki jih mednarodna biatlonska zveza IBU nameni za uvrstitev v pokalu narodov. Odbor za deskanje pa je sklenil, da ne bo posebnih nagrad za odličja.

Pa vse napisano povejmo še na drugačen način; OKS ima 150.000 evrov kot vrhnjo mejo za nagrade žlahtnim olimpijcem, že zdaj pa je jasno, da bo moral izplačati 67.500 evrov (Mazejeva 20 tisočakov, Prevc 17,5, Fabjanova in Gregorinova po 15.000). Ker je na igrah v Sočiju na sporedu še nekaj disciplin, kjer ima Slovenija železo v ognju, je že zdaj nevarnost, da bo moral OKS pri nagradah prebiti strop in zagotoviti dodaten denar. A naj le slovenski zimski športniki in športnice tekmujejo, kot so do zdaj, težava Olimpijskega komiteja Slovenije bo nato le še sladka skrb!

Deli s prijatelji