SMUK

Mayer: To je bil moj dan

Objavljeno 10. februar 2014 10.54 | Posodobljeno 10. februar 2014 10.54 | Piše: Drago Perko

Avstrijec Matthias Mayer je domovini po ducat letih prismučal zlato olimpijsko medaljo v smuku.

Očitno jabolko v družini Mayer ni padlo daleč od drevesa. Ko je leta 1988 Helmut Mayer na olimpijskih igrah v Calgaryju osvojil srebro v superveleslomu, še ni vedel, da to ni zadnje odličje v družini. Dve leti pozneje se mu je rodil sin Matthias, ki je včeraj postal olimpijski prvak v smuku. To je tudi prva smukaška zlata medalja za Avstrijce po letu 2002. Takrat se je v Salt Lake Cityju veselil Fritz Strobl.

Za dober meter in pol

Mayer, ki v svetovnem pokalu sploh še ni zmagal (zbral pa je 62 nastopov), je na progi v Sočiju za sabo pustil vso konkurenco, srebro je pripadlo Italijanu Christofu Innerhoferju, bron pa Norvežanu Kjetilu Jansrudu. Ob tem so Rusi še izračunali, da je Italijan Innerhofer za Avstrijcem zaostal vsega 1,66 metra. To je bil tudi dan, ko so favoriti odpovedali na celi črti. Norvežan Aksel Lund Svindal, vodilni v smukaškem seštevku, je brez odličja končal na četrtem mestu. Američan Bode Miller, drugi favorit, ki je sicer blestel na treningih, je bil šele osmi. »To je nekaj najbolj groznega, kar se ti lahko zgodi. Seveda pa sem že lahko izkusil te občutke in zanesljivo jih bom še kdaj. Če se želiš boriti za medalje, moraš biti pripravljen tudi na poraze ter sprejeti dejstvo, da bom na tej poti medalje tudi izgubljal,« je bil potrt Svindal.

Millerja je črvičilo

»Ko sem se zjutraj zbudil, sem vedel, da bo to moj dan. Vedel sem, da lahko zmagam. Kar smejalo se mi je, ko sem bil pred tekmo na ogledu proge. To je bil moj dan,« je dejal Mayer, ki se je v gondoli srečal tudi z Američanom Millerjem. Slednjega je nekaj črvičilo, Mayer pa je bil sproščen in lačen uživanja na snegu. Duška so si dali tudi njegovi navijači, v ciljni areni pa so rajali ob taktih Golice. Uspeh Avstrijca, prihaja s Koroškega, je še toliko večji, saj se je še leta 2012 boril tudi z artritisom (bolezen sklepov), a mu ga je uspelo premagati in spisati novo olimpijsko zgodbo o uspehu.

V Sloveniji osovražen

Kljub temu pa njegova medalja ni tako presenečenje, saj je v tej sezoni pridno zbiral mesta med prvo deseterico. Tako je bil v tej sezoni 11. na smuku v Kitzbühelu, šesti v Wengnu in peti v Bormiu, na superveleslalomu v Lake Louisu pa je bil celo drugi. Če je komu odleglo, je bil to zagotovo trener avstrijskih smukačev Burkhard Schaffer, ki so ga tako sovražili slovenski smukači. Zaradi slabih rezultatov se mu je tudi v Avstriji tresel stolček, s tem zlatom pa bi utegnil dobiti novo pogodbo.

Slovenske barve je po poškodbi Roka Perka branil le Klemen Kosi, ki je zasedel 24. mesto. Pa ni bil najboljši Slovenec! Še več, izgubil je tudi interni obračun za najboljšega Mariborčana. Za dve stotinki ga je ugnal ruski reprezentant Alek Glebov, ki je po nastopih za Slovenijo pred časom postal ruski reprezentant. 

Deli s prijatelji