Ko je zavohala medaljo, dala zadnje atome moči

Žlahten slovenski dan je včeraj na olimpijskih igrah v Sočiju z briljantnim nastopom v zasledovalni tekmi dopolnila še biatlonka Teja Gregorin! Na desetkilometrsko preizkušnjo se je podala kot petnajsta z zasledovalne tekme. A se je s skoraj brezhibnim streljanjem, zgrešila je le enkrat, prebijala naprej, v zadnji krog se je denimo podala na šestem mestu, in na koncu po izrednem teku cilj na tekaškem in biatlonskem središču Laura prečkala kot tretja. Triintridesetletna Ihanka, dvakrat srebrna s svetovnih prvenstev, v mešani štafeti leta 2012 v Ruhpoldingu in 2009. v Pjongčangu druga na 15 km, je imela pred OI, tako kot Jakov Fak zaradi zastrupitve s hrano v Franciji, sicer lažjo, nekaj zdravstvenih težav, a je dejala, da je to že mimo. »Vem, da zmorem, ničesar se ne bojim,« je bila optimistična, o strelski formi pa navrgla: »Od streljanja do streljanja še malce niha. Upam, da bo ob pravem času na pravem kraju.«

In res je bila! Gregorinova je namreč pritekla in pristreljala tudi prvo slovensko biatlonsko odličje v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Zato nič ne de, da sta bili tokrat pred njo zlata Belorusinja Darja Domračeva in srebrna Norvežanka Tora Berger. »Najtežja sta bila zadnja dva kilometra, saj nisem vedela, koliko imam še moči in kako močne so druge tekmovalke. A ko sem zavohala medaljo, sem dala vse od sebe. Cilj sploh ni hotel postati cilj. Celo večnost je trajalo, da sem prečkala ciljno črto. Niti ne vem, kakšni občutki so me tedaj preplavili. Kot da ne bi verjela, da sem osvojila medaljo,« je povedala po prihodu v cilj izčrpana Gregorinova, ki sta ji, ko je ležala v snegu, čestitali tudi olimpijska zmagovalka Domračeva in dobitnica srebrnega odličja Bergerjeva.

Teja ni obupala

»Prvo streljanje se mi je zelo posrečilo, zadela sem vseh pet tarč, in to hitro, tudi na progi sem se počutila zelo dobro. Vedela sem, da če mi ne bo uspelo zadeti vseh dvajset strelov, bo medalja zelo težko dosegljiva. Kljub temu da sem zgrešila en strel, pa je kolajna tukaj,« se ji je nato smejalo. Seveda, saj je začela po načrtu. Na prvih dveh streljanjih je padlo vseh deset tarč, prebila se je na peto mesto. A na prvi postaji za streljanje v stoječem položaju je zgrešila in morala v kazenski krog, sledil je padec na 11. mesto. »Takrat sem si rekla, da bo do odličja očitno spet nekaj zmanjkalo. A nisem obupala in se predala, sem pa vedela, da bo zelo težko. V zadnjem krogu sem morala prehiteti še dve zelo močni tekmovalki, ampak sem že videla kolajno in pritisnila do konca. Na koncu se je vse izšlo, kot smo si zamislili že ne vem kdaj. Rada bi se zahvalila vsem, ki so kakor koli prispevali k tej moji medalji, vemo, da je vpletenih ogromno ljudi, od serviserjev, trenerjev …,« je bila zadovoljna najboljša slovenska biatlonka. »Pred svojim nastopom sem slišala, da je Vesna Fabjan dobila medaljo, in tedaj sem pomislila, da jo lahko tudi sama osvojim. Startala sem s 15. mesta, kar je sicer videti, kot da ni mogoče ničesar narediti v boju za stopničke. Toda to je bilo mogoče zaradi zaostanka 42 sekund. Ponujala se mi je priložnost za medaljo. A zavedala sem se, da je treba imeti odličen strelski nastop. Na koncu je bilo dovolj 19 zadetih tarč in tega sem vesela. Presrečna sem, pohvale serviserjem, saj so smuči izvrstno pripravili,« je še pristavila.

Ponovno vzela tablete

Gregorinovi je šlo na roko tudi to, da so tekmice, Bergerjeva, Čehinja Gabriela Soukalova in zlata v sprintu, Slovakinja Anastasija Kuzmina, zaradi zgrešenih strelov morale v kazenski krog in ji je bila pot do brona odprta. Sanjski uspeh Gregorinove v neverjetni tekmi je tudi pravi obliž za slovenski biatlonski tabor, ki mu do zdaj na igrah v Sočiju ni šlo vse po načrtih. Jakovu Faku je bolezen pobrala preveč moči in pripravljenosti, da bi zbrano sestavil nastop po tekaškem in strelskem merilu. Glavni trener Uroš Velepec pa si zdaj gotovo lahko oddahne, tudi ve, da mora posameznik ali posameznica na biatlonskih olimpijskih preizkušnjah na določeni dan imeti čim bolj brezhiben tako tekaški del kot tisti na strelišču. Naslednji biatlonski dan na olimpijskih igrah bo jutri, fantje bodo krenili na razdelitev medalj na 20-kilometrski preizkušnji. Gregorinova bo spet tekmovalno v pogonu v petek, na posamični tekmi na 15 km. »Tudi tokrat sem zaradi boleče rame morala vzeti protibolečinske tablete, ker so se spet pojavile bolečine, tudi dan pred tem je bilo tako. Upam, da bomo to odpravili v dveh dnevih premora. Potem sledi tek na 15 kilometrov. Ponovno grem po medaljo. Zdaj bo vse lažje, kolajno že imam. Vsak športnik pa poskuša na vsakem tekmovanju narediti največ, kar zmore. In upam, da bom spet dosegla dober izid,« je napovedala in se tudi obrnila po sezoni: »Ta se ni začela po načrtih in zato nisem bila v vlogi favoritinje za medalje in mislim, da sem tokrat presenečenje. Poleg tega je bil v naši vrsti Jakov Fak tisti, ki je veljal za prvo violino, če lahko tako rečem. Več je bilo pritiskov na njega. Sama sem se lažje osredotočila na treninge in tekme, zanj je bilo verjetno povsem drugače.« O današnji podelitvi odličja je še dodala: »Čaka me prijetna pot v Soči, nisem mislila, da se bo to zgodilo, in komaj čakam, da grem tja.« Olimpijsko medaljo pa je danes na večerni slovesnosti dobila tudi Vesna Fabjan.