»Mislim, da se je od prve minute naprej vedelo, kdo bo danes zmagal. Bili smo boljši, imeli veliko priložnosti. Prvi napad je deloval fenomenalno, Anže je delal razliko. Obramba je bila čvrsta, Robert Kristan je v vratih pokazal, zakaj je že nekaj časa številka ena. Celotna ekipa je bila perfektna in dosegla še en fantastičen rezultat,« je kapetan čudežne slovenske hokejske reprezentance Tomaž Razingar povzel fantastično predstavo risov, ki so v času kosila v dvorani Bolšoj pohrustali avstrijske orle s 4:0 (2:0, 1:0, 1:0; strelci Anže Kopitar, Jan Urbas, Sabahudin Kovačevič in Jan Muršak). Slovenski junaki na ledu so bili boljši v vseh razmerah, perje je letelo na vse strani. Kopitar je zabil ob igralcu več na ledu, Urbas ob igralcu manj, zadnji zadetek je Muršak dosegel, ko so severni sosedi igrali brez vratarja. Tako so se izbranci selektorja Matjaža Kopitarja spektakularno uvrstili v današnji četrtfinale, kjer se bodo ob 9. uri pomerili s Švedsko.
»Požrl bi se, če ne bi igral«
»Ta tekma je imela res velik naboj. Ne mi ne Avstrijci nismo želeli izgubiti, ne samo zgodovinske priložnosti, ampak tudi zato, da jih doma ne bi poslušali, češ, kakšno priložnost ste zapravili. Ne glede na prejšnje tekme,« je pomen tekme opisal Kovačevič, ki mu je prisilni odmor na tekmi z ZDA (zaradi udarca slovaškega igralca) dobro del in je tokrat pokazal odlično igro: »Za tekmo proti ZDA mi ni žal, danes pa bi se živ požrl, če ne bi igral.« Muršak, napadalec moskovskega CSKA iz lige KHL, je v svojem značilnem slogu mirno analiziral zgodovinsko uvrstitev med osem najboljših reprezentanc na svetu, pa čeprav sta tako Slovenija kot Avstrija lani izpadli v skupino B svetovnega hokeja. Slovenci se bodo aprila v Južni Koreji potegovali za vrnitev med elito. »Želeli smo si zmagati, bolj kot Avstrijci, in to tudi storili. Treba je priznati, da so imeli tudi oni nekaj izvrstnih priložnosti, ampak Robert Kristan je bil neverjeten, ni se dal premagati. Oni so imeli nalet na koncu druge tretjine, to so bile najbolj kritične minute, a smo jih z dobro obrambo in zbrano igro prebrodili. Osebno sem bil bolj nervozen kot običajno, saj sem si izjemno želel zmage. Ampak strahu pa ni bilo, dobro sem vedel, da bomo tako kot na prejšnjih tekmah na ledu pustili srce. Na tak način smo ustavili njihovo prvo peterko, njihove NHL-igralce, s tem je bilo veliko dela opravljenega,« je pojasnil Muršak.
Avstrijci plačali za lahkomiselnost Praktično vsi avstrijski mediji poročajo o povsem zasluženi zmagi slovenskih hokejistov, hkrati pa so razočarani nad predstavo njihove reprezentance, ki da bi morala pokazati več. Mnogi so namigovali, da so orli preveč zagreto proslavljali zmago proti Norveški in pozabili na pripravo proti kakovostnim Slovencem. »Razočarani smo. Reprezentanci sta na isti ravni, a so Slovenci taktično igrali zelo modro. Tudi mi smo imeli svoje priložnosti, če bi zadeli, bi bil pritisk manjši. Na splošno smo lahko z nastopom na igrah zadovoljni, a če ne izkoristiš takšne priložnosti, kot je možnost za četrtfinale, seveda ni najbolje. Osebno nisem zadovoljen, moral bi pokazati več,« je bil odkrit avstrijski kapetan Thomas Vanek. |
Zakaj pa ne na medaljo?
Branilec Žiga Pavlin je vročico z ledu in zmagovalno evforijo prenesel še v mešano cono med novinarje: »Meni se je tako vleklo od včerajšnje tekme do današnje, komaj sem jo čakal. Fantje smo spet pokazali, zakaj smo tukaj. Spet smo držali drug za drugega, zato smo bili nagrajeni. Premagati eno Avstrijo s 4:0 ni mačji kašelj, za zmago pa so zaslužni od vratarja do tistih, ki jih ni tukaj in so bili prej z nami. Noro, noro, noro. Zdaj pa na medaljo, zakaj pa ne? Trenerji nas bodo našpičili za Švede, zakaj pa jih ne bi presenetili?« Kako vse to veselje in pozitivno energijo usmeriti v pičlih 24 urah v učinkovito regeneracijo in pripravo na Švedsko, ve samo selektor Kopitar s svojimi sodelavci. »Po dveh tretjinah in vodstvu s 3:0 še nismo slavili, disciplinirano igro smo nadaljevali, vedeli pa smo, da bodo oni iz minute v minuto bolj nervozni. Zmagali smo, lahko si zamišljate, kako je bilo v slačilnici, a slavje ne bo dolgo trajalo. Časa za to ni, jutri je nova tekma,« je dejal tokrat nasmejani šef, ki se je znebil tudi skrbi glede sinovega zdravja: »Na srečo Anže ni resneje zbolel. Na srečo ni dobil trebušne gripe, ampak je le nekaj napačnega pojedel. Zato sem ga lahko maksimalno koristil.«
