Eva bo reševala z ruščino

S slovensko olimpijsko odpravo je na 22. zimske olimpijske igre v Soči odpotovala tudi Eva Štubelj, ki je še pred desetimi leti blestela v svetu sabljanja. Prebila se je celo do 16. mesta v svetovni konkurenci. Na poletne olimpijske igre se ni uvrstila, v teh dneh pa povsem drugače pomaga odpravi slovenskih športnikov na obali Črnega morja. Pa ne v zimski različici sabljanja, kot bi kdo morda pomislil, ampak bo dejavna kot asistentka za komunikacijo v slovenski zasedbi.

Piše dve diplomi

»Na olimpijskih igrah bom edina prostovoljka iz Slovenije,« pove Eva, ki jo v Sočiju čaka širok delokrog: »Pomagala bom pri prevajanju, za uvod bom na voljo pri pridobivanju akreditacij in kjer me bodo pač potrebovali.« V Ljubljani sicer končuje fakulteto, piše diplomi iz slovenščine in ruščine, dela v jezikovnih šolah. Že nekaj časa sodeluje z Olimpijskim komitejem Slovenije. Ko ji je ruski olimpijski komite potrdil, da je dobrodošla na igrah, je prek Voluntariata, zavoda za mednarodno prostovoljno delo SCI Slovenija, uredila vso potrebno dokumentacijo za delo v Rusiji. Nastanjena bo v gorskem delu Sočija, dela pa se veseli. Vseh v slovenski delegaciji še ne pozna, a se uči, do začetka iger bo imela vse v mezincu. »Zelo pomembno je, da poznam vse, saj bo delo potem lažje,« se zaveda prednosti. V Rusijo se odpravlja petič, doslej je bila že v Moskvi in Sankt Peterburgu, slednjega naravnost obožuje. »Ker sta v njem v pravem razmerju združeni ruskost in evropskost,« je pojasnila. Prepričana je, da so nekaj takega poskušali narediti tudi v Sočiju, da bi se športnice in športniki dobro počutili.

Priprava na Ruse

Gostitelje pozna in po njenih beseda z njimi tudi zna. »Treba se je navaditi na njihove posebnosti, predvsem pa je treba biti zelo potrpežljiv. So procesi, ki bi jih v Sloveniji končal v nekaj urah, v Rusiji pa lahko to traja tri dni,« opozarja Eva. Zaveda se, da ji bo znanje ruščine še kako prav prišlo, saj tam po navadi govorijo le materni jezik. »To je za Ruse, toliko jih pač je, nekaj samoumevnega in o učenju drugega jezika niti ne razmišljajo,« še doda, preden se lotimo tistega, kar morajo slovenski turisti v Sočiju preprosto poskusiti: »Boršč je njihova značilna juha, ne pozabite niti na jagnjetino z granatnim jabolkom. Ruska hrana je sicer bolj mastna, to pa zato, ker v hladnem vremenu telo to potrebuje.« Za konec se ustavimo še pri vodki. Eva poznavalsko doda, da je pila dobro in malo manj dobro vodko: »Pravo kakovostno rusko vodko imam zelo rada. Slajša je kot tista manj kakovostna, po nobeni pa ne boste imeli mačka.«