ZAGREB – Pravijo, da so meje v naših glavah. Športnice in športniki so tisti, ki jih znajo najbolje porušiti in graditi mostove. Tudi med narodi, Tina Maze in hrvaška družina Kostelić prijateljujejo že vrsto let. Naključje je hotelo, da je prva dama alpskega dela zimskih olimpijskih iger za pot domov izbrala ravno letalo hrvaškega olimpijskega komiteja. Mnogi menijo, da bi morala veliki šampionki vlada Alenke Bratušek nemudoma poslati falcona in ji omogočiti pristanek na Brniku. A je bilo tudi brez tega na zagrebškem letališču prijetno in slavnostno, predvsem pa dostojanstveno.
Zvesti navijači Tino so prišli pozdravit navijači iz Trebnjega in Črne, iz Brežic pa sta prišla Franc in Patricija Kragelj: »Cele igre sva navijala za naše športnike, vsake medalje sva bila vesela, a osem jih pa res nisva pričakovala. « |
Želje direktorja SZS
»V čast nam je, da lahko pozdravimo tako šampionko, kot je Tina,« je uvodoma dejal predsednik hrvaškega olimpijskega komiteja Zlatko Mateša. Svoje je pristavil še Petar Skansi, nekdanji izvrstni košarkar, danes pa namestnik ministra za šport v hrvaški vladi. »Dragi Ivica, kapo dol!« je dejal Skansi, potem čestital Tini, nato pa na glas zaprosil, da bi bilo sprejema hitro konec. Ko je bil sam športnik, si je tega vedno želel. Slovenske športno-funkcionarske barve je branil le direktor Smučarske zveze Slovenije (SZS) Jurij Žurej, ki je celo nedeljo preživel v duhu svoje funkcije; smučal je v Nassfeldu, potem pa pridrvel v Zagreb. Tini je izročil šopek izbranega cvetja, ji čestital za uspeh in v pogovoru izrazil željo, da bi se Tina in Andrea konkretneje vključila v delo in razvoj slovenskega smučanja.
Na zmagovitem valu
Tini, ki je potrdila, da so bile igre v Sočiju njene zadnje, ni zamrl nasmeh na ustih. Na vprašanja je odgovarjala potrpežljivo. »Treba je biti vrhunski, da to osvojiš,« je dejala in priznala, da je bilo najtežje priti do prvega olimpijskega zlata. »Ta medalja je bila nepričakovana, treba je bilo narediti korak naprej. Potem nam je vsem padel velik kamen od srca. V hipu je bilo poplačanega obilo truda.« Seveda se je razveselila tudi drugega odličja, prav tako zlatega, v veleslalomu. »To je vendarle moja najboljša disciplina, zato je bilo to kolajno lažje sprejeti in lažje narediti.« Korošica pa ni skrivala, da ji je bilo precej lažje, ker so Peter Prevc, Vesna Fabjan in Teja Gregorin prebili led in se okitili z medaljami. »Prav Vesna in Teja sta me podžgali. Opravili sta nad pričakovanji. Bila sem navdušena še posebno nad Vesno. Mislila sem si, če je uspelo Vesni, ki letos ni blestela, niti bila prej vrhunska, potem lahko tudi meni.« Pred Tino je še zaključek svetovnega pokala, osem tekem jo čaka, uvodni že ta konec tedna v švicarski Crans Montani. »Motiva mi ne manjka,« pravi Črnjanka, ki je tudi priznala, da je v tej sezoni bolj mislila na igre kot se motivirala za tekme svetovnega pokala. »Zdaj sem dobila, kar sem hotela. Naredili smo lep in velik val, upam, da srfamo naprej na njem do konca.«
Morda ne
bo nove Tine
Tvorec fenomena s Koroškega Andrea Massi se je držal bolj v ozadju, nasmeha na obrazu pa ni skrival. To je bil nasmeh zmagoslavja in zadovoljstva, duhu in času je ustrezala tudi ocena iger: »Misija je opravljena.« V tej sezoni Goričanu ni bilo lahko, a vseeno ni vrgel puške v koruzo. V maniri predsednika nogometne ekipe je zamenjal celo trenerja. »V športu je tako kot v življenju, obupati ne gre!« Če je jasno, da Tine ne bo v tekmovalni smučini na naslednjih igrah v Južni Koreji, pa Massi ni želel na glas o svoji prihodnosti: »Ah, dajte no. Dajte pri vas v Sloveniji kdaj živeti v sedanjosti, ne pa samo v prihodnosti. Gremo korak za korakom.« Se pa še kako zaveda, da stanje v slovenskem alpskem cirkusu ni bleščeče, ampak siromašno in bedno. »Jaz sem naredil to Tino Maze, naj jo zdaj naredi še kdo drug. Bodite pa realni; Tina Maze se ne rodi vsako leto. Morda se ne bo rodila nikoli več, morda pa se bo rodila malce manjša Tina Maze ali pa nov Bojan Križaj. Včasih ste malce premalo realni. Alberto Tomba se v Italiji še ni rodil.« Prepričan je, da bo treba za začetek spremeniti miselnost.
Danes sprejem v Črni
Pred letališko zgradbo so že čakala vozila, na njih pa napisi »olimpijska prvakinja«. Streljaj proč so svoje misli in vtise delili Tinini najbližji in zvesti sopotniki – mati Sonja in oče Ferdo, odvetnik Damijan Terpin ter Črnjankin velik podpornik Milan Jarc z ženo. Ko se je Korošica že odpeljala, so po letališki stavbi odmevali zvoki tamburic. Ti so še kako pri srcu Anteju in Ivici Kosteliću. Nekaj pred pol polnočjo pa je utihnila tudi pesem. Mazejeva si je privoščila prost ponedeljek, danes ob 17. uri jo čaka sprejem v rodni Črni, v sredo pa pot v Crans Montano. Tam se bo začel drugi del obrambe velikega kristalnega globusa. Za Tino ni nič nemogoče!
Slovenska kapljica Foto: Drago Perko |