Čeprav spomladansko sonce niti v Srbiji še nima prave moči, je bil sobotni večer v Beogradu izjemno vroč. V 146. nogometnem derbiju sta se srečala največja tekmeca, soseda izpod Topčiderskega hriba, Partizan in Crvena zvezda. Zvezdaši so v tej sezoni zaznamovani s Slovenijo, vodi jih nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Stojanović, standardna člana udarne enajsterice sta Andrej Pečnik in Dejan Kelhar. Tokrat so morali mestnemu rivalu na njegovem stadionu pred 28.000 gledalci čestitati za zmago z 2:1 (Nikola Drinčić, Nemanja Kojić; Dragan Mrđa). Žalost in razočaranje v taboru rdeče-belih sta bila toliko večja, ker so drugi zadetek prejeli v zadnji minuti tekme, v prvem polčasu pa so v osmih minutah zapravili kar dva kazenska strela.
Veliki junak večera je bil Partizanov čuvaj mreže Milan Lukač, ki je obranil strela Miloša Ninkovića in Nikole Mijailovića. »Vedel sem, da bosta streljala v desni kot, saj sem imel poškodovano rame in so računali na to. Toda nameri obeh sem prečital. Seveda še nisem obranil dveh kazenskih strelov na eni tekmi, niti takrat, ko smo jih izvajali v seriji,« je sijal od sreče Lukač, ki je s soigralci poskrbel, da bo negotovo tudi v zadnjih štirih krogih srbskega prvenstva. Zdaj ima Crvena zvezda še tri točke (62:59) prednosti pred črno-belimi, pred seboj pa domači tekmi proti Radu in OFK Beogradu ter gostovanji pri Slobodi Point in Vojvodini v zadnjem krogu.
Stojanovićevi varovanci so v tej sezoni neverjetno slabi pri izvajanju enajstmetrovk
Od enajstih dosojenih strelov z bele točke so jih zapravili kar šest. »Ko izgubiš v zadnji minuti in zapraviš dva kazenska strela, je težko najti besede. Neverjetno je, kako slabo jih izvajamo v tem prvenstvu. Moramo se zbrati, ne smemo izgubiti zbranosti. Šli bomo korak za korakom, pred nami so še štiri tekme. Partizan je bolje odprl tekmo, počasi pa smo le vzpostavili ravnotežje. Zdi se mi tudi, da je bil pred drugim zadetkom Partizana prekršek nad našim igralcem,« je dejal 44-letni Stojanović, ki hoče s Crveno zvezdo na srbski prestol po šestih letih dominacije črno-belih, v Sloveniji pa je bil dvakrat prvak z Domžalami. Tokrat je napadalcu Pečniku namenil vlogo desnega bočnega branilca, znašel se je zelo dobro. Kelhar je zavzel svoje stalno mesto v osrednji obrambi, ta pa je zatajila pri Kojićevem spretnem strelu v izdihljajih neobičajne tekme, ki je dodobra razgrela srbske strasti. Tako da na tribunah dotrajanega stadiona brez strehe ni bilo odmora v preklinjanju, zmerjanju in opisovanju spolnih odnosov. V vsem tem kaosu mora Stojanović ohraniti hladno glavo. Lovorika je že na dosegu roke...
