Vratar v 10-milijonskem mestu

V prihodnjih dneh se bo tudi 45. iransko državno nogometno prvenstvo začelo s slovenskim pridihom. Zasluge za to ima 31-letni vratar Igor Nenezič, ki bo branil barve teheranskega Paykana.

Težki časi

V Perzijo je prišel pred slabim letom. Pomagal mu je Goran Šukalo, čigar menedžer je iskal izkušenega vratarja, ki bi odšel v Iran. Nenezič se ni dal prositi, v Sloveniji je nabral deset sezon, iskal je nov izziv. Svoje je prispevala tudi finančna plat pogodbe. Uvodno sezono je branil barve Rah Ahana, ki slovi kot eden od klubov z najdaljšo zgodovino v iranski ligi. Domuje na stadionu za 12.000 gledalcev, leta 1938 pa so ga ustanovile tamkajšnje železnice.

»Gre za manjši teheranski klub, ki je bil sprva zelo dobro organiziran ter v lasti Zanjanija Babaka, vendar je moral ta v zapor zaradi nezakonitih naftnih poslov z sosednjimi državami. Povrhu je ostal brez premoženja in tudi brez kluba,« pripoveduje Nenezič. Na začetku prejšnje sezone je bilo v moštvu poskrbljeno za vse – glavni trener je imel dva pomočnika, dva analitika, trenerja vratarjev, fizioterapevta, dva zdravnika in dva maserja, nutricionist pa je skrbel za prehrano nogometašev. Po treningu ni manjkalo hrane, ki je vračala energijo (datlji, banane, sirni sendviči). Po lastniških spremembah so se razmere drastično poslabšale, Nenezič pa je bil eden od junakov obstanka v elitni ligi. Pri tem je pomagal tudi novi trener Farhad Kazemi, ki se je izkazal kot izvrstni motivator. »Izgubili smo le proti prvaku Sepahanu, sicer pa smo nanizali ob koncu tri zmage in prav toliko remijev. Dvakrat sem bil celo v ekipi kroga, obstali smo v ligi,« je ponosen Nenezič, ki pa s to ekipo ne bo nadaljeval sezone. Ker je imel eden od soigralcev ponarejene dokumente, je zveza klub poslala v drugo ligo. Prostor med elito se je odprl za Paykan.

Proč s predsodki

Teheran je lepo in zelo veliko mesto, deset milijonov ljudi ima, v okolici živijo še štirje. S prometom je imel sprva nekaj težav. »Še posebno ko Iranci iz petpasovnice naredijo sedempasovnico. A z nekaj mahanja in trobljenja promet steče,« pojasni, kako je ob prometnih konicah. Po mestu je pametno potovati s taksijem, ki je zelo poceni. Tako je tudi z gorivom, poln rezervoar stane 15 dolarjev. V tem letu se je Igor že tako privadil jezika, da kar precej razume. »Ljudje imajo preveč predsodkov, mesto je zelo varno, prebivalci pa prijazni in hrana okusna,« pomaga pri razbijanju tabujev. Nad mestom je bila navdušena tudi njegova družina.

Iranci imajo šport radi, najbolj se navdušujejo nad nogometom in odbojko. »Branil sem pred 50.000 gledalci v Tabrizu in pred 30.000 v Persepolisu. Zaradi vremena je zahtevno gostovati v Ahvazu.« V ligi nastopa 16 ekip, Esteghlal, Naft Tehran, Paykan, Persepolis, Saipa so iz glavnega mesta, aktualni (petkratni) državni prvak Sepahan iz Istafana v osrčju države. V ligi igra precej Brazilcev in Afričanov, Igor pa se je največ družil z Muamerjem Svrako, ki je do lani igral za sarajevski Železničar.