Kako torej prepoznati v mladem fantu bodočega asa?
Ni filozofije. Dobrega igralca se vidi na en kilometer...
Kako in kje ga najti?
Še preprosteje – tako jaz kot drugi hodimo na tekme. Gledamo in spremljamo ter zbiramo informacije o fantu in njegovi okolici.
Katera je starost, ki je ne smete zamuditi, da igralca začnete pozorno spremljati?
Ko so fantje stari 15 ali 16 let. Takrat je že jasno, kdo bi lahko igral vrhunski nogomet in kdo ne.
Pa se to vedno izkaže za pravilno?
Pravila ali ključa ni. Fantje pridejo v puberteto in takrat se lahko to v hipu spremeni. Lahko pa že pri 15 letih naletiš na koga, ki je zrel ter točno ve, kaj hoče – postati uspešen nogometaš!
Kakšna je tu vloga staršev?
Nekaj mora biti jasno – dokler fant ni polnoleten, zastopnik igralcev nanj ne more vplivati. Sam brez staršev niti ne govorim s fanti. Starši pa so lahko tudi breme oziroma ovira.
Ste lahko konkretnejši?
To se po navadi zgodi takrat, ko je v igri veliko denarja, starši pa hipoma postanejo preveč ambiciozni. To lahko sinu škodi, saj v njem vidijo vir zaslužka. Na srečo je takih le peščica.
Niso redki primeri, ko kakšen klub mladega fanta, da ne rečem kar otroka, pripelje v svoje vrste, ko je star 10, 11, 12 let.
V vsakem primeru je končna odločitev v rokah staršev. Vsak se odloči, kakor meni, da je najboljše za otroka. Če bi se to zgodilo meni in bi mojega sina hotela Barcelona ali Real ter bi mu zagotovila dobre razmere za razvoj, celotna družina pa bi šla z njim, potem bi ponudbo sprejel!
Kako pomembna pa je pri fantih izobrazba?
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da večina mojih fantov, ki jim je uspelo, nima izobrazbe. Ni ključna za uspeh v nogometu. Eden redkih, ki mu je uspelo in je igral na visoki ravni z univerzitetno izobrazbo, je bil Tonči Žlogar.
Kamenček v mozaik uspeha po navadi doda tudi značaj.
Niti v nogometu ni nič drugače. Moji igralci so karakterno močni, z obema nogama pa čvrsto na realnih tleh. Le pri enem sem se uštel.
Kdaj bomo imeli mladega fanta v vrstah Reala, Barcelone, Manchester Uniteda?
Slovenski nogomet je v zadnjih šestih letih naredil velik korak naprej, o katerem si pred 20 leti niti sanjati nismo upali. Danes naši igralci igrajo v klubih petih najboljših lig v Evropi. Če bi bili še malce predrznejši in samozavestnejši, kot so Srbi in Hrvati … Prepričan sem, da Josip Iličić ne zaostaja za Luko Modrićem in Mariem Mandžukićem.
Verjetno je ena od pasti v karieri mladega igralca tudi trenutek, ko dobi denar od prve pogodbe.
To je delikatna tema. V Italiji na primer so agenti, ki bdijo tudi nad prihodki igralcev. Sam si fantom ne upam svetovati, kaj naj naredijo z denarjem. Svetujem jim lahko le, da se izognejo raznim prevarantom, ki ponujajo sanjske kombinacije.
Vas preseneča fenomen NK Domžale, ki pošilja mlade fante v svet kot po tekočem traku?
Ne, Domžale so majhen klub, a zelo urejen. Pri vseh teh selitvah na tuje je treba vedeti, za kakšne posle gre. Poznam prestop Jana Mlakarja v Fiorentino. On je tak potencial, da bo lahko kmalu igral konkretno vlogo. Prednost Domžal je njihova kadrovska politika, saj mladega igralca ne zadržujejo za vsako ceno. Premorejo tudi dober mladinski pogon. Ker se dobro dela in ker klub ni zavora za igralca, mladi še toliko raje prihajajo v Domžale.