Gospod Radenko Mijatović, slovenska nogometna reprezentanca je v letošnjem delu kvalifikacij za SP 2018 dosegla dve zmagi in dva remija in je druga na lestvici skupine F. Ste zadovoljni z izplenom?
»Sedem točk iz zadnjih treh tekem je vsekakor odličen izkupiček. Škoda, da nismo zmagali v Litvi, toda tudi točka iz tistega dvoboja je zelo pomembna, navsezadnje je bila prigarana v zadnjih minutah tekme. Dejstvo je, da reprezentanca kontinuirano igra dobro in ustvarja dobre rezultate. Z dosedanjim delom kvalifikacij smo vsi na nogometni zvezi zelo zadovoljni. Verjamem, da tako čutijo tudi navijači.«
Oktobra je izbrano vrsto in javnost pretreslo dogajanje s Kevinom Kamplom, ki je na nenavaden način odpovedal igranje na tekmah s Slovaško in Anglijo, na Malti pa je manjkal zaradi poškodbe. Ste se že pogovorili z njim in umirili zadeve za v prihodnje?
»Mislim, da je bilo dogajanje že v začetku predimenzionirano, spor je bil predstavljen v večjih razsežnostih, kot je dejansko bil. Ozračje v ekipi je dobro, igralci skupaj s strokovnim vodstovm dihajo kot eden. Opravljeni so bili razgovori na to temo, vsa zadeva je že pozabljena. Selektor bo že v naslednjih tekmah imel Kampla na voljo, tako kot tudi vse druge igralce. Vse je v redu.«
Za reprezentanti so že vse tekme za letos, vas pa glavna še čaka 15. decembra na volitvah za predsednika NZS. Za zdaj ste javno v igri trije, poleg vas še Ivan Simič in Matjaž Nemec.
»Rekel bi, da gre za normalno dogajanje. Potem ko je bil Aleksander Čeferin 14. septembra izbran za predsednika Uefe, smo morali sprožiti vse postopke, da čim prej dobimo njegovega naslednika na NZS. Do konca novembra čakamo na oddajo kandidatur. Predvolilna tekma je za zdaj korektna, videli pa bomo, kako se bodo odločili delegati na skupščini. Za zmago bo treba zbrati najmanj 16 glasov.«
Vi najprej niste bili naklonjeni kandidaturi. Kaj je povzročilo zasuk v vašem razmišljanju?
»Zasuk se je zgodil po pogovoru s predsednikom nadzornega odbora v mojem podjetju (Cetis, op. p.) Markom Moharjem. Slišal je, da nisem nameraval v kandidaturo za predsednika NZS zaradi službenih obveznosti. Toda v podjetju so podprli mojo kandidaturo, ob morebitni izvolitvi pa bi tudi prilagodili moje službene obveznosti v skladu z mojimi aktivnostmi v nogometu. Tudi člani izvršnega odbora ter predsedniki nekaterih medobčinskih nogometnih zvez in strokovnih organizacij, ki volijo na skupščini, so izrazili željo, da bi dosedanje skupno delo nadaljevali. Smo dobra ekipa, imamo zastavljen program dela in menim, da lahko kakovostno delamo tudi v prihodnje.«
Lahko izpostavite glavne naloge v vašem programu?
»Precej stvari je opredeljenih v strategiji NZS do leta 2020. Pri njeni pripravi so sodelovali vsi nogometni deležniki, od reprezentance, prve lige do preostalih lig, medobčinskih zvez, sodniške in trenerske organizacije ter strokovnih služb pri NZS. Znotraj te strategije bomo še krepili blagovno znamko Prve lige Telekom Slovenije, ki je že pridobila medijsko podobo in obisk na stadionih. Trudili se bomo, da bi v odločanje o prvi ligi še bolj pritegnili predstavnike klubov. Ocenjujemo tudi, da je način delovanja medobčinskih nogometnih zvez rahlo pomanjkljiv, zato bo NZS s svojimi strokovnimi kadri in sofinanciranjem poskušala vzpostaviti boljše delovanje na medobčinskih ravneh. Še naprej bomo odpirali nove centre, želimo še bolje organizirati in tržiti tudi tekmovanja na nižjih ravneh. S tem hočemo še povečati zanimanje za nogomet, da pridobimo še več mladih. Vse to že počnemo s projekti Grassroots, Rad igram nogomet, Žogarija in drugimi nogometnimi programi v vrtcih in šolah.«
Učinki zgledno organiziranega NZS z novim sedežem in nacionalnim centrom se morajo poznati tudi drugje, kajne?
»V preteklosti so rezultati reprezentance in klubov, sploh Maribora na evropski sceni, prehitevali razvoj infrastrukture in organiziranosti zveze. Slovenija je nogometno rasla, toda krovna organizacija ni delovala v optimalnih razmerah, bila je tudi kadrovsko podhranjena. Zdaj domujemo in delujemo v ustreznih razmerah, v nov nogometni center bomo pritegnili karseda veliko vsebin, ki smo jih izvajali na terenu. S tem smo naredili velik korak naprej. Tudi ugled NZS v Evropi je izjemen, vse pove že izvolitev Čeferina za predsednika Uefe. To je še en dokaz, da nas v Evropi cenijo bolj, kot se cenimo sami.«
Domnevamo, da uživate podporo Čeferina pri svoji kandidaturi. Drži?
»Težko govorim v imenu drugega, toda že moj položaj podpredsednika, ki v odsotnosti prvega moža zveze opravlja njegove naloge, kaže na najino medsebojno zaupanje. V obdobju njegovega vodenja zveze sva zgradila korekten odnos, toda o podpori boste morali vprašati kar njega. Na volitvah bo tako in tako ključna podpora predstavnikov medobčinskih zvez in strokovnih organizacij.«
V oči sta nam padli pripombi Ivana Simiča v intervjuju za Delo, da se je NZS nekoliko razbohotil in da se zavzema za spremembo načina glasovanja o predsedniku NZS. Kaj pravite na to?
»NZS ima uravnotežen proračun. V zadnjih šestih letih je bilo narejenega ogromno, tako na področju infrastrukture kot delovanja krovne zveze in medobčinskih zvez. Vse te aktivnosti zahtevajo določene vložke, ampak te posledično vračajo prihodke NZS in ustvarjajo možnost za nadaljnja vlaganja. Glede spremembe volilnega sistema; tudi o tem se je možno pogovarjati. Toda podobne programske usmeritve je imel gospod Simič v programu tudi pred svojim prvim mandatom na čelu NZS, ampak se to ni uresničilo.«
Precej skrbi vzbujajo vse pogoste spremembe upraviteljev prvoligašev, netransparentnost delovanja ogroža obstoj klubov in regularnost tekmovanja. Kako naj se s tem spopade novi predsednik NZS?
»To področje je vsekakor problematično in bo v veliki meri okupiralo novega predsednika. V zakonodaji so tovrstne stvari nedorečene, nekatere spremembe so že v pripravi. Nejasno je namreč, koliko se lahko zasebni kapital vključi v delovanje klubov. S tem bo še veliko dela. Bistvo je, da se ob normalnem delu klubov zagotovi integriteta tekmovanja. Tu že imamo kar nekaj vzvodov za nadzor, veliko je bilo storjenega z licenciranjem klubov za novo tekmovalno obdobje. Obstaja možnost, da se kdo izogne obveznostim, da obide pravila, a le za kratek čas, to ne more trajati večno. Že kar nekaj klubov so zaradi nepreglednega in nezakonitega delovanja doletele sankcije.«
Zaključiva z vedrejšo temo. Kaj še potrebuje reprezentanca za uvrstitev na SP 2018?
»To je skupni projekt celotnega nogometa v Sloveniji. Realno je, da se naša reprezentanca uvrsti na veliko tekmovanje v enem oziroma strateškem obdobju in pol. Ne moremo pričakovati, da se bo Slovenija redno uvrščala na velike turnirje. Pomembno je, da vsi pomagamo, da dihamo kot eden. Zveza mora zagotoviti kar najboljše razmere za izpeljavo vseh programov, reprezentancam je treba ponuditi maksimalno podporo, na koncu pa se o vsem odloča na igrišču. Pomembna je simbioza med strokovnim vodstvom in igralci, za uvrstitev na SP so vsi zelo motivirani. Ne smemo jih postaviti pred dejstvo, da je uvrstitev na mundial obvezna. Takšen pritisk bi bil kontraproduktiven.«