Kriza, nemiri in izredne razmere pretresajo Ukrajino, a naš nogometni reprezentant Gregor Balažic je vseeno lahko zadovoljen.
Od leta 2011 26-letni branilec iz Murske Sobote igra v Lvovu v zahodni Ukrajini. Njegov klub Karpati je sezono končal na 10. mestu ukrajinske prve lige.
»Z igro sem zadovoljen in prav tako so z mano zadovoljni v klubu, kjer so mi zaupali položaj kapetana,« je Balažic ponosen na izkazano čast. Z dobrimi igrami so priromale na njegov naslov tudi nove ponudbe, a v Lvovu bi ga radi zadržali. Pogodba se mu izteče konec leta, potekajo pa pogovori o njenem podaljšanju.
Nove meje in barikade
»Prvenstvo je potekalo dokaj normalno, le zadnjih nekaj krogov so tekme določenih ekip z vzhoda in jugovzhoda države igrali v Kijevu ali okolici. Sami bi morali zadnjo tekmo imeti v Odesi, vendar je bila v prestolnici,« pojasni Gregor. Pred enim mesecem pa so bili na nemirnem Krimu. »Bili smo tudi v Donecku in Lugansku,« pristavi in pojasni, da so jih ob prihodu na Krim pričakale postavljene začasne meje pod nadzorom vojsk Rusije in Ukrajine, v Lugansku so bile barikade pred upravno enoto. »Po teh demonstracijah v Kijevu in odvzemu Krima so ljudje začutili, da imajo možnost naglas povedati in pokazati, da jim trenutne razmere v državi niso pogodu. Precej očitno pa je bilo, da vzhod države nasprotuje priključitvi Evropski uniji,« pripoveduje nekdanji igralec Mure.
Elitna ukrajinska prva liga šteje 16 klubov. Državni prvak je vnovič postal Šahtar Donjeck, pokalni naslov je šel v vitrino Dinama iz Kijeva. »V ligi je poudarek na fizični moči, veliko je kontaktov. Je zahtevna in kakovostna,« oceni Balažic, ki je leta 2006 šel iz Mure v Španijo, sprva je bil v B-ekipi Espanyola, potem je bil tam član Aguilasa. S Pirenejskega polotoka se je vrnil v Slovenijo, v Novo Gorico, od tam pa za 400.000 evrov odškodnine 1. januarja 2011 odšel v Ukrajino. Prizna, da tujina mladega človeka marsikaj nauči. »Predvsem pa te izkali, probleme moraš reševati v tistem trenutku, ne prej ne pozneje.«
Soljanka in boršč
Vesel je, ker njegove igre niso ostale neopažene. Dober glas je segel tudi do selektorja Srečka Katanca in Balažic je za Slovenijo novembra debitiral na prijateljski tekmi proti Kanadi. »Seveda sem upal in po tihem pričakoval, zdaj pa dajem maksimum, da tako tudi ostane. To je velika čast in odgovornost,« poudari.
V milijonskem Lvovu se z ženo Lili počutita izvrstno, tam je srečal tudi nekaj naših študentov, le kaj slovenskega za pod zob pogreša po treh letih v Ukrajini. »Vsak teden vsaj enkrat jeva pravi tradicionalni juhi soljanko in boršč, ljubiva njihove zakuske (hladne predjedi), vsekakor pa za sladico ne sme manjkati napoleon, odličen kremni desert, najboljšega pripravijo v Cukerni, tukajšnji priljubljeni slaščičarni.«
Stanujeta na robu mesta v novem zaselku, ki ga krasi izjemen pogled na središče. Jezika sta se navadila, Lili precej bolj kot Gregor. »Tukaj je vsak dan poln smeha, a prava zabava se začne, ko sedeš za volan. Na cesti namreč velja pravilno močnejšega in iznajdljivejšega. Tudi policisti imajo svoja pravila, kazen dobiš celo takrat, ko nisi naredil prekrška,« še pove Gregor Balažic.