V Münchnu padel mit o strašni Barceloni

Bavarski nogometni ponos je v sanjski sezoni. Bayern si je predčasno zagotovil naslov nemškega prvaka, že triindvajseti, 1. junija se bo v pokalnem finalu nameril na Stuttgart, v torek pa je v prvi polfinalni tekmi lige prvakov deklasiral Barcelono s 4 : 0. Trener Jupp Heynckes, tvorec veličastnih uspehov, se bo po sezoni pri 68 letih upokojil, zamenjal pa ga bo legendarni ustvarjalec slave katalonskega velikana Pep Guardiola. A Heynckes je tudi pripomnil, da bi lahko pred dokončno upokojitvijo vodil še kakšnega angleškega ali španskega prvoligaša. Na koncu koncev, Guardiola bo imel v naslednji sezoni težko delo ponoviti labodji spev nekdanjega zahodnonemškega reprezentanta. Pa četudi pride velika okrepitev Mario Götze.

Že po miselnosti se seveda nemška logika, tudi nogometna, loči od katalonske oziroma španske. Stari trenerski lisjak je dobro proučil igro Barçe, vedel je, da bo z agresivno igro telesne moči morebiti ustavil katalonske kreativne nadigralce; ti so tokrat izkazali tudi pomanjkanje delovne discipline, s katero so pretekle sezone nadgrajevali nadarjenost. Poškodovani Lionel Messi je bil ob tevtonski fiziki brez moči, tudi Xavi in Andrés Iniesta sta redko imela proste roke pri gradnji igre na sredini igrišča. Osrednji Barçin branilec Gerard Piqué pravi, da se ne smejo izgovarjati na sodnika, Bayern je bil hitrejši, močnejši, skratka boljši. Drugi gol Bavarcev je bil namreč dosežen iz prepovedanega položaja, tisti Maria Gómeza, ki je sicer zadel šestič na zadnjih treh tekmah; tretji zadetek, Arjen Robben ga je zabil, pa je padel po predhodnem prekršku Thomasa Müllerja nad Jordijem Albo. Müller je sicer dvakrat zatresel mrežo Kataloncev in enkrat podal. »Kot Barcelonini nogometaši ne znam v eni akciji preigrati, denimo, štirih igralcev, a na tekmi lahko pretečem dobrih deset kilometrov. Pri tretjem golu sem imel srečo, saj sodnik ni zapiskal prekrška,« je bil iskren Müller, ki je bavarskemu velikanu pomagal, da je blizu svoje tretje uvrstitve v finale v zadnjih štirih sezonah. A nogometaši španskega velikana naj bi tudi trikrat v svojem kazenskem prostoru igrali z roko, toda madžarski sodnik Viktor Kassai je bil očitno tokrat preveč pod vplivom superdogodka in mu je trema pri vseh spornih trenutkih odrezala dih za pih v piščalko.

Zmaga za predsednika

»Že vso sezono igramo odličen nogomet. Razumevanje v moštvu je izjemno, tudi zunaj igrišča. Tu je, po težki lanski sezoni, tudi lakota po uspehih. Igralci so tokrat celo presegli moja pričakovanja, prikazali izjemno bojevitost in se tudi disciplinirano vračali na svojo polovico. Taktična zavest moštva je na vrhuncu kakor tudi tekaška pripravljenost in bojna solidarnost drug za drugega,« je racionalno razložil Heynckes, ki pa se seveda tudi spomni, da je v osmini finala Milan, po domači zmagi z 2 : 0, na Camp Nouju padel z 0 : 4. Bavarci pa so v četrtfinalu leta 2009 na zadnjem obisku Novega polja prav tako padli s štirico brez svojega zadetka. »To zmago posvečamo našemu predsedniku Uliju Hönessu,« je po sanjski tekmi povedal Bayernov Nizozemec Robben. Predsednik Bayerna je namreč, po samoprijavi, osumljen utaje davkov, vneti borzni mešetar pa je plačal pet milijonov evrov, da je lahko na prostosti gledal torkov obračun.

»Bayernovi igralci so dobili vse ključne dvoboje. Nisem mogel storiti kaj veliko, škoda,« je o tekmi navrgel argentinski žongler Messi. Pomočnik trenerja Jordi Roura pa ga je dopolnil: »Bayern ima zelo čvrsto ekipo, telesno je izvrstno pripravljena. Nismo mogli slediti tekmečevemu ritmu.« Xavi pa je analiziral z naslednjimi besedami: »V prvem polčasu smo žogo imeli veliko v posesti, s tem nadzor nad igro, vendar si nismo ustvarili nobene prave priložnosti.« Tako je, barcelonisti so skozi vso tekmo na Allianz Areni na vrata Manuela Neuerja poslali le en strel. Leta 1997 so nazadnje z 0 : 4 v skupinskem delu lige prvakov izgubili proti kijevskemu Dinamu, letos pa nazadnje po letu 2011 ne kaže dobro za novo lovoriko v elitnem tekmovanju.