V Madridu pač niso potrebovali niti velikonočnih niti prvomajskih praznikov. Za praznično ozračje, krepitev pripadnosti in ljubezni do življenja so poskrbeli kar nogometni zvezdniki Real Madrida in Atletico Madrida, ki so se uvrstili v finale lige prvakov. Prvič v zgodovini elitnega klubskega tekmovanja se bosta v zaključku pomerila mesta tekmeca, lanski finale nemških moštev je torej bil le predigra prehodu na obračun mestnih sosedov na velikem odru 24. maja v Lizboni. Real Madrid je odšel v München z minimalno prednostjo (1:0), toda lanskega prvaka LP Bayern je dobesedno razsul na njegovem terenu. Mrežo Bavarcev sta že v prvem polčasu torpedirala Sergio Ramos dvakrat in Cristiano Ronaldo enkrat, v drugem pa je Ronaldo še dokončal zadevo za skupno zmago s 5:0. Portugalski zvezdnik je dosegel že rekordnih 16 golov v eni sezoni lige prvakov. »To je bila popolna igra, sploh v prvem polčasu, ko smo se zelo dobro branili, bili učinkoviti v napadu, imeli številne podaje in ko smo izkoristi hitrost napadalcev. Dobro smo izkoristili že prve prekinitve, zato je bilo potem vse lažje,« je dejal Realov strateg Carlo Ancelotti, ki je Bayernovega šefa Pepa Guardiolo in njegovo moštvo prisilil v brezpogojno kapitulacijo. Ni treba poudarjati, kako besni so nemški navijači na Guardiolovo vztrajanje pri podajanju žoge do nezavesti in še naprej.
Na Otoku je bil podobno kot kraljevi balet konkreten in učinkovit Atletico, veliki hit letošnje sezone tako na domači kot evropski sceni. Izid 0:0 iz prve tekme je obojim vlival upanje, z uvodnim golom Fernanda Torresa na povratni tekmi na Stamford Bridgeu je to naraslo v vrstah Chelseaja, a se je še enkrat pokazala trdoživost Atletica. Moštvo trenerja Diega Simeoneja je pripravilo siloviti povratni udarec; Adriano Lopez je izenačil tik pred odmorom, v drugem polčasu pa še Diego Costa iz enajstmetrovke in Arda Turan za sanjskih 3:1. Jezični trener Londončanov Jose Mourinho se je sicer obregnil ob kazenski strel, češ da je ta odločitev »ubila tekmo«, a na koncu priznal, da je Atletico zasluženo v finalu LP. Simeone je zmagal tudi v izvirnosti izjave z močno razširjenimi rokami: »Rad bi se zahvalil materam igralcev Atletico Madrida. Rodile so sinove s tako velikimi jajci.« V tem tekmovanju so rdeče-beli najdlje leta 1974, ko so izgubili finale proti Bayernu, medtem ko beli Real naskakuje rekordni deseti naslov prvaka Evrope (v finalu bo trinajstič). Že pred lizbonskim obračunom za pokal z velikimi ušesi bo padla odločitev o španskem prvaku, tam pa tri kroge pred koncem najbolje kaže Atleticu, ki je bil nazadnje španski prvak leta 1996, in to s Simeonejem kot igralcem. Kdor zna, zna.