V Lvovu ni bilo dovolj poguma, na vrsti je tveganje v Mariboru

LJUBLJANA – Ukrajina se je izkazala za zelo trd oreh na poti do evropskega prvenstva prihodnje leto v Franciji. Pod črto si je slovenska vrsta na vročem terenu v Lvovu premalo drznila v igri proti čvrstemu tekmecu, ki je vse ponujeno zgrabil z obema rokama. Tudi drugi zadetek, pri katerem švedski sodnik Jonas Eriksson ni dosodil očitnega prepovedanega položaja strelca Jevgena Seleznjova. Da, Sloveniji je tokrat zmanjkalo tudi nekaj sreče, a je ob podpori 500-glave množice navijačev v peklu Arene Lvov, kjer je slovensko trobojnico vihtel tudi predsednik države Borut Pahor, niti ni znala izzvati. Tako je ostala pri moreči ničli (2:0), zato bo lov na zaostanek z dvema goloma razlike toliko težavnejši. »Čestitke Ukrajini za prvo tekmo. Dosegli so dva gola, kar na koncu šteje. Mi iz svojih dveh, treh izjemno lepih priložnosti nismo dosegli gola. Tega nam je lahko žal. Vedeli smo, da nas bo čakalo zelo težko delo. Fantom ne morem ničesar zameriti, dali so vse od sebe. V prvem polčasu smo prejeli gol po prekinitvi, kar ni nikoli prijetno. Tekmo smo dobro odprli in na začetku nadzirali potek igre. Ukrajincem nismo dovolili dosti v igri. Drugi gol smo prejeli iz prepovedanega položaja. Na tem področju smo žal nesrečni,« je bila prva analiza selektorja Srečka Katanca.

Njegovi izbranci na vsej tekmi niso sprožili niti enega strela v okvir ukrajinskih vrat (tekmeci so jih imeli šest). »Nismo imeli strela v okvir vrat, smo pa imeli lepše priložnosti za gol kot Ukrajinci. Pri tem mislim na podajo Birse Novakoviću, ki je bil sam pred vratarjem. To se sicer ne šteje kot strel prot vratom. Vedeli smo, da je Ukrajina čvrsta, da je v kvalifikacijah prejela samo štiri zadetke. Ni je preprosto premagati. Škoda, da nismo dosegli gola. Na začetku tekme smo 15 minut povsem nadzirali igro, Ukrajinci so bili brez priložnosti za zadetek. V nekaterih situacijah v nasprotnih in polnasprotnih napadih bi lahko imeli boljše rešitve. Tudi v Mariboru bo težko, lahko pa se zgodi kakšen klik. Moramo pa pokazati več korajže, več si moramo upati v igri,« meni Srečko Nacionale, ki je začel s preverjeno enajsterico; namesto Andraža Strune je položaj desnega bočnega igralca spet pripadel izkušenejšemu Mišu Brečku, ki je dobro ustavil glavnega zvezdnika Jevgena Konopljanko. Na drugi strani Bojan Jokić ni bil tako zanesljiv. V drugem polčasu je Katanec osvežil napad z Romanom Bezjakom (namesto Josipa Iličića), Nejcem Pečnikom (namesto Valterja Birse) in v samem finišu tekme še z Zlatanom Ljubijankićem (zamenjal je Milivoja Novakovića).

Recept za zasuk

»Tvegati moramo, ničesar ne moremo izgubiti. Šele zadnjih dvajset minut smo igrali, ko je Kevin vzel žogo. To bi morali storiti že na začetku. Moramo si vsi več upati, imeti več posesti, preigravati, ustvariti presežek igralca, ne pa da samo tečemo od enega do drugega igralca. Prevzeti moramo pobudo, saj nimamo kaj izgubiti. V Mariboru bo stadion poln, vzdušje bo tako kot v Lvovu pozitivno. Vse se lahko zgodi, če prvi zadenemo,« pravi Milivoje Novaković, ki je izkusil kompaktnost ukrajinske obrambe. Ta je v vseh kvalifikacijah prejela le štiri gole. »V prvem polčasu bi morali doseči zadetek, a nismo dobro zaključili akcij. Na koncu je dobro vsaj to, da nismo prejeli še tretjega zadetka, tako smo še vedno živi, kar se tiče možnosti za skupno zmago,« je svetle plati poraza iskal kapetan Boštjan Cesar, ki je Lvov zapustil z otečenim desnim kolenom. Kar same od sebe so se ponujale vzporednice s tekmo proti Rusiji pred šestimi leti v Moskvi, ko je slovensko moštvo iztržilo znosnejši in obetavnejši poraz (1:2), potem pa si je v Ljudskem vrtu z golom Zlatka Dedića priigralo uvrstitev na SP 2010 v Republiki Južni Afriki. »V Moskvi smo bili v še bolj podrejenem položaju, a smo vendarle dosegli tisti zadetek. Stakniti moramo glave in se dobro pripraviti na drugo tekmo. Če bomo zgodaj zadeli, lahko Ukrajince zajame tudi panika. Verjamem, da nas bo nosila tudi publika, tako kot Ukrajince njihova na Areni Lvov.«

Upanje umira zadnje

Jasno je, da bo morala slovenska vrsta pod Kalvarijo pokazati precej več poguma in drznosti v igri proti vratom Ukrajincev, ki so bili kar petkrat neuspešni v dodatnih kvalifikacijah za veliko tekmovanje (enkrat za EP in štirikrat za SP). Močan, morda celo odločilen faktor bo regeneracija po sobotnih naporih. Jasmin Kurtić je poudaril: »Če bomo v Mariboru vztrajali pri igri od noge do noge, če bomo potrpežljivi in bomo pokazali trden značaj, potem lahko pridemo do preobrata. V drugem polčasu smo bolj pogumno pritisnili na njihovo zadnjo linijo, tako da so storili kar nekaj napak pri podajah. Imeli pa so tudi nekaj sreče. Upam, da jo bomo mi imeli v Mariboru.« Mišo Brečko prav tako ne meče puške v koruzo: »Rezultat resda ni ugoden, toda ni še konec. Na trenutke smo dobro stali na igrišču, ampak morali bi zadeti. Dokler so možnosti, še naprej gojimo upanje, a bo zelo težko doseči uspeh. Tudi drugo tekmo bomo morali pošteno odigrati. Dali bomo vse od sebe.« Tudi Kevin Kampl, ki v zvezni vrsti prav tako ni imel svojega dne, še goji upanje na preboj na nogometnem rendez-vousu na razprodanem stadionu Ljudski vrt: »Težko bo doseči dva zadetka, toda v nogometu je možno marsikaj. Tudi doma bomo imeli težko delo, toda verjamem, da bodo navijači ustvarili dobro ozračje in da bomo odigrali dobro tekmo. Če bomo hitro zabili gol, bo vse odprto. Mislim, da lahko dosežemo dva zadetka. Verjeti moramo vase, poskusili bomo vse.«