Začela se je šola, ko se otroci, z njimi pa seveda tudi starši, poleg obveznosti, ki jim jih naložijo učitelji, odločijo še za druge dejavnosti, s katerimi si bolj ali manj kakovostno zapolnijo prosti čas. Nekateri pa svoje hobije že v rani mladosti jemljejo skrajno resno in jim celo posvetijo svoje življenje. To je seveda za tiste, ki so šele na pragu odraslosti, zelo zahtevno.
Na več lokacijah
Osem takšnih srednješolcev (med 15. in 19. letom starosti) smo našli v Domžalah, kjer živijo v skupnem stanovanju. Zanje ga je najel tamkajšnji nogometni klub. Pod budnim očesom trenerjev obiskujejo domžalsko srednjo šolo, tako rekoč ves prosti čas pa preživijo na bližnjem stadionu. »To so fantje, ki so športu podredili svoje življenje. Vedo, zakaj so tukaj, pa tudi, da brez šole ne bo šlo, da izobrazbo morajo dobiti, sploh ker si vsi želijo v tujino. Program smo začeli pred dvema letoma in je neke vrste nogometna akademija, čeprav fizično ne moremo pokazati na zgradbo, kot je to v tujini, kjer ima skoraj vsako mesto za mlade in perspektivne nogometaše zgrajeno šolo, internat. Pri nas fantje domujejo v zgornjem nadstropju stanovanjske hiše, njihova najemodajalka je starejša gospa, ki prav tako živi z njimi, in sicer v spodnjem nadstropju,« nam je povedal Matej Oražem, športni direktor Nogometnega kluba Domžale, ki ima v zadnjem času upravičeno sloves najboljše valilnice mladih nogometašev pri nas.
Kdaj bi lahko razmišljali tudi o postavitvi objekta, ki bi akademijo utelešal, je težko reči. »Zagotovo se kratkoročno sami takega projekta nismo sposobni lotiti. Na pomoč države ali lokalne skupnosti je v trenutnih političnih in ekonomskih razmerah težko računati, tako da bi za neki tektonski premik potrebovali partnerja iz tujine,« je dodal Oražem.
Uradno se programu reče Mladinski nogometni center (MNC) Nogometnega kluba Domžale. Vanj je seveda vključenih več srednješolcev, a večina še vedno živi doma, pri starših. »V Sloveniji so razdalje pač tako majhne, da je to izvedljivo. Za otroka je tudi najlažje, če lahko živi doma in ga na treninge vozijo starši. V program, ki je neke vrste akademija na več lokacijah, so vključeni le tisti iz bolj oddaljenih krajev in v katerih smo prepoznali res velik potencial. Za zdaj jih je, kot rečeno, osem, prizadevamo pa si, da bi v tej sezoni bero še enkrat povečali. Tako že pospešeno iščemo stanovanje za še osem fantov,« je povedal sogovornik.
Milijonski prestopi
Domžalski mladinci, nad katerimi bdi trener Dejan Dončić, so v minuli sezoni dosegli nekaj res neverjetnih uspehov in z njimi utrdili naziv najboljše nogometne šole v Sloveniji. Osvojili so namreč tretje mesto na svetovnem finalu Nike Premier Cup v Manchestru, naslov državnega prvaka v mladinski in kadetski konkurenci ter naslov podprvaka v selekciji do 15 let. »Sezona 2013/14 je bila nedvomno ena najboljših v zgodovini naše šole. Vsi rezultati so plod dobrega dela trenerjev v MNC in vsak od njih si zasluži posebno pohvalo. Lovorike predstavljajo organizacijsko in sistematično delo v mladinski šoli in v prihodnosti nas zagotovo čaka veliko dela, da ohranimo sedanjo raven rezultatov oziroma še nadgradimo uspehe,« je jasen Dončić.
Vse odigrane tekme na tako visoki ravni so zelo pomembne, za klub in njihove varovance. »Nikoli ne veš, kdo sedi na tribuni. Med gledalci so tudi agenti in skavti, ki iščejo mlade, perspektivne nogometaše ter ocenjujejo vsak njihov gib. Prav zato se pogosto prijavljamo na mednarodne turnirje in prijateljske tekme – v zadnjem letu smo med drugim večkrat gostovali pri klubih iz Italije. Uspelo nam je, da smo opozorili nase, to je bil tudi naš cilj,« je razložil športni direktor.
Odmevni rezultati so klubu prinesli zajeten kupček denarja, predvsem ob prestopih njihovih mladincev v elitne evropske klube. Jana Mlakarja je odneslo v italijansko Fiorentino, Jona Gorenca Stankovića v nemško Borussio iz Dortmunda, po vratarju Gregorju Zabretu, ki že eno leto brani barve Swanseaja v Walesu, pa se na Otok seli še drugi mladi nogometaš Domžal, 16-letni branilec Oskar Cvjetičanin, ki bo tako kariero nadaljeval v angleški Premier League, v enem izmed petih najmočnejših prvenstev na svetu. Sin nekdanje premierke Alenke Bratušek in njenega partnerja Mitja Cvjetičanina bo kmalu začel obiskovati southamptonsko akademijo, ki velja za eno najelitnejših angleških nogometnih šol.
V tujini so v članski kategoriji številke pri prestopih vrtoglave, kako pa je s tem pri nas? »Pri nas je skoraj nasprotno. Vsaj v našem klubu so prestopi v mlajših kategorijah, sploh v zadnjem času, celo višji kot na članski ravni,« je odgovoril Oražem in pojasnil: »Rad bi poudaril, da se nam pri vsakem prestopu zdi najpomembnejše, da fantje, kamor koli že gredo, kaj odnesejo od tam, torej da res igrajo, ne da bi bili nekje samo rezerve. To je prva stvar, pri kateri se želimo uskladiti s klubi, ki snubijo nekega našega igralca. Velik del odškodnine je zaradi zaupanja, ki ga imamo v svoje mladince, vezan tudi na bonuse, torej na to, kaj in koliko bodo dobili, če recimo, zabijejo gol in podobno.«
Cene prestopov se gibljejo od 100.000 pa vse do 500.000 evrov, kolikor so recimo iztržili za Cvjetičanina, za Mlakarja pa so dosegli celo magično mejo – milijon evrov. »Treba se je zavedati, da so to številke z vključenimi bonusi. To torej ni znesek, ki ga dobimo direktno na račun. Nekatere fante, kot je bil recimo Jon Gorenc Stanković, damo tudi na posojo, torej nam ga Borussia, če z njim ne bi bila zadovoljna, lahko vrne.«
Mladinci do 3500 evrov na mesec
Ob vrtoglavih prestopih se seveda porodi vprašanje, kaj imajo od tega mladi nogometaši, ki so vpeti v dogovarjanja med klubi. »Koliko dobi nogometaš, ki ga od nas odkupi klub iz tujine, pravzaprav že ni več naša stvar, saj je to dogovor med fantom ali njegovim agentom, če ga ima, ter vodstvom novega kluba. Zelo okvirno so plače mladincev od 2500 do 3500 evrov neto na mesec, torej približno toliko, kot zaslužijo nogometaši, ki v Sloveniji igrajo v članski kategoriji, seveda pa vsak klub – tako kot tudi naš – svojim varovancem ponuja še brezplačno bivanje, šolanje, treninge in zdravniške preglede ter fizioterapije,« je pojasnil Matej Oražem.
Dodal je, da NK Domžale vsem svojim članom zagotavlja enake razmere. »Za teh osem fantov, ki so vključeni v program akademije in ki jim ponujamo več kot preostalim, torej tudi bivanje in neko štipendijo, pa smo odprli podjetje, ki skrbi za te zadeve. Ne pričakujemo, da bi bilo posebno dobičkonosno, gre le za to, da smo želeli zadeve pravno urediti, da so računi čisti.« Starši iščejo finančno korist?
Matej Oražem poudarja, da so starši otroka, ki je vključen v njihov program znotraj akademije oziroma Mladinskega nogometnega centra, ključnega pomena. To seveda velja tudi pri dogovarjanju za morebitni prestop v klub iz tujine. »Na žalost opažam, da je v Sloveniji precej staršev, ki pri tem iščejo predvsem finančno korist. Kot sem že povedal, je filozofija našega kluba, da fantu zagotovimo tudi čim več novega znanja, dobrih in kakovostnih treningov, da bi v klubu, kamor se seli, veliko igral, ne le sedel na klopi. Včasih potem zavrnemo kakšno ponudbo, čeprav bi od nje potegnili tisočaka ali dva več kot pri kateri drugi. Starši tega pogosto ne razumejo. Kar se tega tiče, bi si želel več njihovega zaupanja,« je še opozoril športni direktor NK Domžale.
