NEKDANJI SELEKTOR

Stojanović: Začudile so me izjave Ranka Stojića

Objavljeno 02. julij 2015 11.08 | Posodobljeno 02. julij 2015 11.09 | Piše: Rok Tamše

Nekdanji selektor nogometne reprezentance tehta ponudbe za delo v novi sezoni.

Slaviša Stojanović si je ob naslovu srbskega prvaka s Crveno zvezdo v Beogradu pridobil kultni status. Foto: Leon Vidic/Delo

Predvsem obdobje med tekmovalnima sezonama je v zadnjih letih priložnost, da v Ljubljani ulovimo nekdanjega selektorja slovenske nogometne reprezentance Slavišo Stojanovića, ki je v letih 2007 in 2008 z Domžalami osvojil naslova prvaka. Trenersko kariero je posebno močno zaznamoval na klopi beograjske Crvene zvezde, s katero je lani osvojil naslov srbskega prvaka po sedmih letih suše z lovorikami na sloviti Marakani. V minuli sezoni je poskušal v Belgiji rešiti na izpad iz prve lige obsojeni Lierse, a je bila to praktično misija nemogoče, zato je januarja odstopil. V spomladanskih mesecih je bil med kandidati za položaj selektorja grške reprezentance, precej bolj zares pa so se zanj vneli Makedonci, a posla vendarle niso sklenili.

»Glede Grčije je tudi mene kar malce presenetilo. Kolikor sem bil blizu selektorskemu položaju, sem bil tudi daleč. Z Makedonci smo bili blizu dogovora, ampak so se potem raje odločili za mojega kolega in prijatelja Ljubinka Drulovića. Seveda mu želim vse najboljše pri opravljanju tega dela,« nam je Stojanović pojasnil dogajanje na trgu. In kako najboljši kitarist med trenerji (s spretnostjo njegovega hrvaškega kolega Slavena Bilića nismo seznanjeni, op. p.) diha v teh dneh; delo ali počitek? »V bistvu sem si želel dobro spočiti, načrt pa je izbrati najugodnejšo ponudbo. Nekaj jih je bilo, a mi niso odgovarjale v vseh pogledih. Hvala bogu, da sem prišel do nekakšnega luksuza, da ni nujno, da sprejmem vse, kar se mi ponudi. Vse skupaj lahko v miru pretehtam. V zadnjih petih, šestih letih sem bil v tujini, moja pozornost je namenjena tudi določenim zasebnim stvarem, čisto življenjske in družinske narave. Zdaj sem v fazi pogajanj in morda bom sprejel kakšno ponudbo. Sicer bom pa še malo počakal.«

Stojanović je bil v medijskih kombinacijah za prihod na klop Olimpije, potem ko je upravljanje zeleno-belih prevzel Milan Mandarić, generalni direktor Ranko Stojić pa je iskal trenerja. Malce nas je presenetila njegova izjava, da se Stojanović ne vklaplja v sistem in filozofijo nove Olimpije. »Z Olimpijo ni bilo ničesar. Razlogi, ki jih je Stojić navedel, so me malce začudili in zagotovo niso rezultatske narave. Odločili so se za kolega Marijana Pušnika in njihovo odločitev spoštujem. So pač ocenili, da jim jaz ne morem pomagati,« je dejal 45-letni Ljubljančan, ki so ga mnogi navijači zmajev želeli videti na klopi v Stožicah.

Zahtevna naloga za Domžale

Danes Domžale, Celje in Luka Koper začenjajo evropsko pot v kvalifikacijah za evropsko ligo. »Njegove« Domžale se bodo spopadle z beograjskim Čukaričkim, ki ga Stojanović pozna zelo dobro z Zvezdine klopi. »To bo zelo zahteven in velik zalogaj za Domžale. Čukarički je osvojil pokalni naslov, v prvenstvu ni izgubil niti s Partizanom niti s Crveno zvezdo. To moštvo je že nekaj časa skupaj, trener jih je vodil že v drugi ligi. Igralski kader zgolj dopolnjujejo v primeru odhodov, imajo dober skavting in dobrega športnega direktorja. Tudi lani so se na evropski sceni nekaj naučili, letos pa so močno motivirani za korak naprej. Seveda pa Domžalam, ki imajo mlado in perspektivno zasedbo z dobrim trenerjem, želim vse najboljše. Vsekakor bo zanimiv obračun,« je prepričan nekdanji šef rumeno-modrih. Je oteževalna okoliščina, da bodo Domžalčani povratno tekmo igrali v gosteh? »Kakor se vzame. Čukarički nima posebnih navijaških skupin, ki bi ustvarjali dodaten pritisk, kot je to v primeru Zvezde, Partizana, Rada, niškega Radničkega in drugih. Je pa posebna lega stadiona, ki je na hribu, gledalci so zelo blizu igrišča, tako da je ta stik z igralci specifičen. Dejstvo pa je tudi, da Čukarički zelo redko izgublja na domačem terenu, tako da bodo morali Domžalčani marsikaj postoriti v prvi tekmi.«

Celju je žreb namenil poljski Slask Wroclav, Luka Koper je imela več sreče z islandskim Vikingurjem. »Ja, Celje je dobilo na papirju najtežjega nasprotnika, Koprčani pa na papirju najlažjega. Toda ne bi zanemaril islandskega nogometa. S Crveno zvezdo sem igral z islandskim IBV (doma 2:0, v gosteh 0:0), ki prav tako ni bil prvak Islandije, ampak je bil težek zalogaj, posebno na povratni tekmi. Tam so specifične razmere, zdaj je obdobje polarnega dneva, zato lahko imajo igralci težave s spanjem po že tako dolgem potovanju. Ob tem so oni prav zdaj že v tekmovalnem ritmu, sredi prvenstva. Upoštevati pa je treba tudi to, kako napreduje njihova reprezentanca, ki je v boju za zadnje SP komaj izpadla proti Hrvaški, zdaj so v dobrem položaju za uvrstitev na euro 2016, imajo pa tudi obetavno mlado reprezentanco. Zaradi vsega tega jih Koprčani ne smejo jemati z lahkoto. Žal mi je, da Celjani niso bili nagrajeni v žrebu za dobro minulo sezono. Ko bi vsaj imeli lažjo pot in bi na evropski sceni odigrali kakšno tekmo več, kar bi jim zelo koristilo tudi pri nadaljnjem delu. Slask je seveda favorit, a menim, da Celjani le niso povsem brez možnosti. Vendarle je šele začetek sezone, moštva se še uigravajo, presenečenja se vselej možna, čeprav je Celje z Verbičem in Jugovićem izgubilo pomembna člena. Želim jim veliko sreče,« je Slaviša Stojanović zaželel svojemu bivšemu klubu iz sezone 2008/09.

 

Pohvale za mlajše kolege

Slaviša Stojanović je osvojil zaporedna naslova slovenskega prvaka z Domžalami, ko je bil star 37 oziroma 38 let. V tistih časih so se mediji kar trgali zanj, na nogometno sceno je vnesel svež slog komuniciranja, velike popularnosti je bil deležen tudi zaradi ukvarjanja z glasbo, igranja kitare. Zato je pravi naslov za vprašanje o novem valu mladih prvoligaških trenerjev; Anteja Šimundže, Luke Elsnerja, Simona Rožmana, Mirana Srebrniča, Jerneja Javornika... »Veseli me, da so v ospredju mladi strokovnjaki, s katerimi se zelo dobro razumem. Vem, s kakšnimi pritiski se spopadajo na začetku trenerske poti, še posebno če ni takoj dobrih rezultatov. Razen Anteja Šimundže sicer še niso ničesar osvojili, ampak upam, da v kratkem bodo. Lepo je, da so se pojavili mladi trenerji, vsi smo proizvod slovenske nogometne šole, zato me veseli, da so v prvi vrsti dobili priložnost, jo zgrabili z obema rokama in dokazali, da je treba imeti več zaupanja v domače trenerje. Vedno pač ni treba iskati rešitve na tem položaju zunaj naših meja, v preteklosti je bil tega zelo veliko, malokdo od številnih tujcev pa je kaj osvojil.«

 

Čustva nogometašev

Z odgovorom na vprašanje, ali piše knjigo, na katero je v preteklosti že namigoval, nas je presenetil: »Pišem dve knjigi. Ena je nogometna, druga pa z nogometom nima zveze. Pišem o življenjskih stvareh, medčloveških odnosih, kako ostati pokončen in dosleden pri svojih ciljih in idealih ne glede na to, s koliko degradacije, podtikanja se srečuješ na tej poti. S tem izlivam svoja čustva, tako se praznim.« Izid nogometne knjige je že pripravljen za izid, tako da bo kmalu znano, kdaj pride med bralce. Nedavno so ga razveselila čustvena SMS-sporočila zahvale mladih srbskih reprezentantov, ki so osvojili naslov svetovnih prvakov do 20 let na Novi Zelandiji. Stojanović je namreč kot trener Crvene zvezde vratarja Predraga Rajkovića, Vukašina Jovanovića in Marka Grujića, ki so sodelovali v odmevni finalni zmagi nad Brazilijo, priključil svojemu moštvu, da so pridobivali znanje in izkušnje na članski ravni. Zanimivo, da je Slave ob slovesu od rdeče-belih za spomin vzel prav dres Jovanovića. »Takrat sem rekel, da bo on zagotovo nekaj naredil v karieri.«

 

Deli s prijatelji